Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).
Zaradi okoliščine, da ima predlagatelj – družbenik nasprotnega udeleženca, kot član uprav hčerinske družbe vse možnosti, da v tej vlogi pridobi zahtevane informacije, oziroma da z njimi že razpolaga, družbeniku ni mogoče odreči pravice, ki mu jo dajeta 512. čl. in 513. čl. ZGD-1. Razlogi za zavrnitev zahteve za vpogled in informacije so določeni taksativno in jih ni mogoče širiti na druge primere izven okvira iz 2. odstavka 512. čl. ZGD-1.
Zgolj zaradi različnih vlog, v katerih ima družbenik možnost pridobivati informacije, ki jih s predlogom zahteva, ni izkazan sum zlorabe pravice iz 513. čl. ZGD-1.
Pravice družbenika do vpogleda in informacij nikakor ne smejo biti okrnjene ali ogrožene zaradi drugih vlog v družbi ali z njo povezanih družbah, v katerih morda še nastopa. Okoliščina, da predlagatelj z določenim informacijami, ki jih v tem postopku zahteva, kot član uprave odvisne družbe nasprotnega udeleženca že razpolaga (ali bi moral razpolagati), je torej nerelevantna.
Obtoženi je kot podjetnik ob sklenitvi pogodbe o gradnji podpornega zidu vzel pretežni del pogodbenega zneska. Kljub možnostim z delom ni pričel in tudi ne vrnil denarja oz. zanj kupljenega materiala. Gre za preslepitev investitorja. V primeru namreč, če je obtoženec morda vendarle vedel, da oškodovanca nimata ustreznega dovoljenja, denarja prej ne bi smel vzeti oz. bi moral od pogodbe odstopiti brž, ko je za to izvedel.
ureditev razmerij med solastniki – nepravdni postopek – vsebina predloga
Predlagateljica je v predlogu in njegovi dopolnitvi navedla vsa potrebna dejstva, ki razmerje, za katerega zahteva ureditev, opisujejo. Naštela je vsa dela, ki jih bo po njenem mnenju potrebno izvesti in predlagala izvedenca, ki naj presodi, ali gre za nujna dela. Konkretni popis gradbenih del (s podrobnim opisom del, materialov in količin) za formalno popolnost predloga ni potreben.
Zmotno je stališče pritožbe, da je prodajna pogodba nična iz razloga, ker je na podani nepremičnini stalo gospodarsko poslopje, zgrajeno brez predpisanega gradbenega dovoljenja. Prodaja takega zemljišča načelno ni prepovedana.
Neizvedba dokaza je kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Takšne kršitve pritožba ne morejo uveljavljati, ker je ni uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 286.b člena ZPP). Tožnica je bila seznanjena z zavrnitvijo dokaza in bi zato to kršitev lahko in tudi morala uveljavljati takoj po zavrnitvi dokazov, torej do konca glavne obravnave, na kateri so bili ti dokazi zavrnjeni.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev.
Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1. KZ člen 145, 145/1.
nerazumljiv izrek – vsebina grožnje v tujem jeziku - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču
Vsebina grožnje je v krivdoreku opisana zgolj v tujem jeziku, torej ni vpisana razumljivo, zaradi česar je na mestu zaključiti, da izrek sodbe ni razumljiv.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča z neznanim povzročiteljem - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum - zavrnitev stroškovne zahteve zaradi neustrezne specifikacije
Pritožbena graja tožeče stranke glede odločitve v obsegu stroškovnega izreka v točki III izreka prvostopne sodbe je utemeljena. V zadevi vložena tožba je zastavljena tako, da se v bistvu vodi pravda zoper prvo in tretjetoženo stranko, ki sta isti pravdni stranki saj „filiale“ zavarovalne družbe niso samostojne pravne osebe. Prvostopno sodišče je ohranilo tako označbo pravdnih strank ves čas vodenja pravdnega postopka in tudi v prvostopni sodbi. Ostaja pa dejstvo, da je prvotožena stranka v obsegu svoje vloge uspela v celoti, ne pa tudi v vlogi tretjetožene stranke. Zadeva je bila enotno vodena in je obe toženki zastopal isti pravni pooblaščenec – odvetnik. V vloženem stroškovniku za prvotoženko je priglasil nagrado za vsa opravila, ki so bila opravljena v postopku, vodenem istočasno zoper tretjetoženko in tudi v njeno korist. V stroškovniku ni prikazal, katera opravila je opravil izključno za prvotoženko. Tako prvotožena stranka ni konkretno izkazala po višini svojih pravdnih stroškov, kar pomeni, da jih ni ustrezno izkazala (specificirala). Zato jih prvotoženki ni mogoče odmeriti in ji naložiti v stroškovno zavezo tožeče stranke. To pa je zahtevalo spremembo odločitve v točki III izreka prvostopne sodbe v smislu zavrnitve stroškovnega zahtevka prvotoženke (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 155 ZPP).
dedovanje denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – prehod denacionaliziranega premoženja na dediče
Po 2. odstavku 78. člena ZDen pokojnikova zapuščina, ki predstavlja v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Glede kroga dedičev ob takem dedovanju pa je upoštevati 1. odstavek 78. člena ZDen, po katerem se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
Ni ovire, da zapustnik z oporoko ne razpolaga tudi s premoženjem, ki bo najdeno šele po njegovi smrti ali celo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po njem.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravnost – vzorčni postopek
Protipravnost ravnanja v konkretni zadevi ni bila podana in so neutemeljene vse drugačne pritožbene navedbe tožeče stranke, ki zatrjuje, da naj bi Delovno in socialno sodišče ravnalo protipravno. Delovno in socialno sodišče prve stopnje je utemeljeno počakalo z odločanjem v zadevi tožeče stranke do rešitve zadev v vzorčnih primerih.
vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje – vračila vlaganj – upravičenci – poravnava – spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je ZVVJTO uporabilo pravilno. Sprejem predpisa, ki ureja postopek razdelitve sredstev med končne upravičence, je po zakonu obligatoren, poravnava med toženo stranko in državo glede na jasne zakonske določbe ne more predstavljati neposredne podlage za izplačilo vlaganj končnim upravičencem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064224
OZ člen 239. SPZ člen 16, 18, 18/1. ZPP člen 108, 180, 216.
poslovna odškodninska odgovornost – kršitev pogodbenih obveznosti – vzročna zveza - sklepčnost tožbe – sestavina stvari
Tožeča stranka je upravičena samo do tiste premoženjske škode (po vrsti in višini), ki predstavlja razliko med njenim premoženjskim položajem v primeru, ko bi tožena stranka spoštovala pogodbeno dogovorjeni rok in položajem v situaciji, ko je to svojo pogodbeno obveznost prekršila. Nedvomno ji v primeru spoštovanega odpovednega roka po odpovedi zakupne pogodbe ne bi ostalo v rokah premoženje v vrednosti nepremičnin, ki jih je zgradila na zakupljenem terenu, saj jih je bila dolžna sama odstraniti. Tožba, s katero tožeča stranka zahteva tržno vrednost uničenih nepremičnin zaradi toženkine kršitve pogodbe, je zato tudi nesklepčna, saj iz tožbenih trditev ne izhaja pravna posledica, ki jo tožeča stranka uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Okoliščina, ali je tožeča stranka legalno zgradila vsa teniška igrišča na zemljišču tožene stranke, na odločitev o višini škode nima vpliva. Lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja se tičejo razmerja tožeče stranke z državnimi oblastnimi organi in ne razmerja med pravdnima strankama.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002822
KZ člen 325, 325/1-2. ZKP člen 371, 371/1-11.
bistveno zmanjšana prištevnost – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – dejanski stan - izrek sodbe – zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri storitvi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti mora biti že v izreku opredeljena morebitna bistveno zmanjšana prištevnost ob njegovi storitvi. Navedba le v obrazložitvi, da je bil obtoženec takrat prišteven, čeprav je bila njegova sposobnost razumevanja ali oblasti nad ravnanjem bistveno zmanjšana namreč pomeni, da so razlogi izpodbijane sodbe popolnoma nejasni, sami s seboj v nasprotju. Zlasti pa so v takšnem svojstvu v odnosu do izreka sodbe.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – varstvo solastnika – protipravnost posega v lastninsko pravico – soglasje za postavitev stopnic – soglasje najemnika
Tožnik, ki je kot stanovalec soglašal s postavitvijo stopnic „v skupnem stranišču“ in ki je, potem ko je bilo stopnišče že zgrajeno, kupil solastniški delež navedene nepremičnine, ne more sedaj uveljavljati, da toženka navedene stopnice, ki jih je postavila pred vhodom v (skupno) stranišče, odstrani ter da ga kot solastnika to sedaj vznemirja.
ZZK-1 člen 86, 120. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
pravni interes za pritožbo - zaznamba sklepa o izvršbi
Čeprav pritožnika v izvršilnem postopku nastopata kot dolžnika (uvod sklepa o izvršbi z dne 24.3.2010, opr.št. In 1, pa se izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodišča nanju ne nanaša. Z njim je namreč sodišče odredilo zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah, last M.Č. Izpodbijani sklep je torej le izvedbene narave in pritožnika, glede na to, da se nanaša na vpis pri nepremičninah last M.Č., ne pa na njune nepremičnine, za pritožbo proti sklepu nimata pravnega interesa.
Prvostopno sodišče na naroku dne 10. 12. 2008, ko je zadevo zaključilo in odločilo, da se vsi ostali dokazni predlogi (razen vpogleda dokaznih listin) kot nepotrebni zavrnejo, te svoje odločitve ni obrazložilo. Tožeča stranka zato glede na to, da so tudi pisni listinski dokazi potrjevali utemeljenost njenega zahtevka, ni mogla sklepati, da gre za kršitev postopka. S kršitvijo 1. odstavka 286.b člena ZPP je bila seznanjena šele z obrazložitvijo izpodbijane sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064217
ZOR člen 901, 901/1, 901/2, 901/3, 901/4, 902, 902/5.
zavarovalna pogodba – pogodbeno določilo iz police – določilo police – splošni pogoji – neskladje med polico in splošnimi pogoji – avtomobilsko zavarovanje
Po 5. odstavku 902. člena ZOR v primeru, če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo
Sodišče je pri odločanju o predlagani začasni odredbi vezano na trditve tožnika v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Upoštevaje, da je tožnik v tožbi obširno navajal, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora v razumnem roku, ker je med vročitvijo vabila na zagovor in dnevom, ko bi naj potekal zagovor, potekel le en delovni dan, je treba šteti, da je njegova terjatev v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi verjetno izkazana.