Tožena stranka je pričela opravljati enako dejavnost, kot jo je opravljal samostojni podjetnik, to je servis in prodaja vozil, prevzela je njegove stranke in večino zaposlenih. Tudi tožnik je nadaljeval z istim delom, kot da je opravljal pri samostojnem podjetniku, tako da je treba šteti, da je prišlo do prenosa dejavnosti oziroma za spremembo delodajalca tožnika po 73. členu ZDR.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Zaradi neaktivnosti tožene stranke, ki na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je treba dejansko podlago, kot jo je navedel tožnik v tožbi, šteti za resnično, poleg tega je treba še ugotoviti, da dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče s tem v zvezi ne izvaja dokaznega postopka, ampak samo oceni skladnost dokazov s trditvami in ne ocenjuje predloženih dokazov. Če ugotovi, da nasprotje ni podano, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati in da je zahtevek sklepčen, izda zamudno sodbo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moralo na podlagi navedbe tožnika, da mu tožena stranka ni plačala vseh obveznosti iz delovnega razmerja, njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači in sorazmernega dela regresa za letni dopust ugoditi.
poslovna stavba – stroški obratovanja – skupna lastnina – razmerja med skupnimi lastniki – domneva o enakih deležih
Tožeča stranka sama priznava, da niti etažna lastnina, niti solastniški deleži lastnikov poslovne stavbe še niso določeni. Čim pa je tako, je lastnino na poslovni stavbi opredeliti po 1. odst. 72. člena SPZ kot skupno lastnino. Po 2. odst. 72. člena SPZ pa skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Ker v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje razmerja skupnih lastnikov do tretjih, pač pa za vprašanje njihovega medsebojnega razmerja, je pravilno stališče, da se v primeru, če solastniški deleži niso določeni, domneva, da so enaki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068060
SPZ člen 7. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.
načela stvarnega prava – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje v del nepremičnine - darilo dano zakoncu
Temeljno načelo stvarnega prava je, da je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena stvar, razen če zakon ne določa drugače. Dejstvo, da sta pravdni stranki skupno vlagali le v del nepremičnine, na katerem stoji gospodarsko poslopje, ne pa tudi v del, ki ga predstavlja gozd, ne more imeti za posledico ločenih lastniških stanj na teh dveh delih.
Pri presoji višine deležev na skupnem premoženju se darila, dana s strani sorodnikov enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca. Zakonec, ki meni, da je bilo darilo dano samo njemu, mora slednje zatrjevati in dokazati.
Če ravnanja dolžnika, ki sicer lahko pomenijo kršitev pogodbenih določb, niso nevarna za premoženje dolžnika oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ne moremo šteti za pravno relevantna pri uporabi 2. odstavka 270. člena ZIZ.
Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke in da sodišče ni dolžno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. V kolikor sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
171. člen OZ določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.
nova dejstva - invalidska pokojnina - dokončna odločba
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost dokončnega upravnega akta, kar pomeni, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje omenjene dokončne odločbe. Novote, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu in v tem primeru sodišču prve stopnje nima nobene pravne podlage, da bi priznavalo dodatne pravice.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.
Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe namreč ni povzročil konca postopka izven glavne obravnave, kar bi terjalo od tožene stranke, da zahteva povrnitev stroškov v 15-ih dneh. Dovolj je, da je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov v odgovoru na tožbo, te stroške pa opredeljeno navedla v stroškovniku, ki ga je vložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodne odločbe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1, 352/2, 369, 369/3.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – delna nezmožnost za delo – invalidnost - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku
Sama nezmožnost za delo (invalidnost) z vidika 174. člena OZ še ni škoda, ampak je to izguba zaslužka, ki je nastala zaradi delovne nezmožnosti. Ugotovitev invalidnosti je bila pomembna v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za uveljavljanje materialne škode v pravdi.
Zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode, ne pa šele od tedaj, ko je bilo ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost).
V primeru izpodbijanja učinkov kompenzacije, s katero je obveznost tožene stranke do tožeče stranke prenehala, se je trditveno in dokazno breme o obstoju terjatev tožene stranke do tožeče stranke po stanju na dan kompenzacije prevalilo na toženo stranko.
Stečajnemu upravitelju, ki je odvetnik, je mogoče priznati stroške zastopanja stečajnega dolžnika po odvetniški tarifi šele od uveljavitve ZFPPIPP (od 01. 10. 2008).