stroški upravljanja – stanovanjski stroški – trditveno breme stranke – verzija – verodostojna listina – zastaranje
Dolžnost stranke je, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena, če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka.
določitev preživnine – izvrševanje stikov – kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem stikov
Dokler je v teku pravdni postopek zaradi določitve preživnine, ločeno odločanje o zahtevi za kritje stroškov v zvezi z izvajanjem stikov, ki so del preživninske obveznosti, ni mogoče (3. odst. 189. člena ZPP). V kolikor pa takšna situacija pomeni možnost blokade oziroma zavračanja izvedbe stikov, kar pravdni stranki nakazujeta v dosedanjih vlogah, in kar seveda ni v korist otroka, pa bi bilo mogoče nesporazum med staršema (v kolikor ga ne bosta uspela sama rešiti) urediti z izdajo začasne odredbe o kritju teh stroškov (lahko tudi po uradni dolžnosti) v pravdnem postopku zaradi določitve preživnine.
Tožnica je bila v času, ko je toženo stranko obvestila o nosečnosti, še vedno v delovnem razmerju, ki ni moglo prenehati, ker je bila ob izteku odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v bolniškem staležu. Iz tega razloga – zaradi posebnega varstva v času nosečnosti – ji delovno razmerje tudi po tem, ko je zaključila bolniški stalež, ni moglo prenehati.
V času, ko je tožnica še v delovnem razmerju pri toženi stranki, terjatev iz naslova odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni zapadla. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo višje odpravnine kot preuranjena zavrže.
neupravičena pridobitev - prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja
Tožeča stranka je, kot edina lastnica vodovodnega omrežja, dolžna nositi stroške investicijskega vlaganja v vodovodno omrežje. Če pa obstoji dolžnost tožeče stranke, ji iz tega naslova ne more nastati škoda, toženi pa ne korist. Tožena stranka le uporablja vodovodno omrežje, ki je last tožeče stranke, in le iz tega naslova bi tožeča stranka do nje lahko uveljavljala terjatve.
URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – priznana sposobnost biti stranka - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – premoženjska škoda - nenadomestljiva škoda – grozeča sila
O tem, ali je lahko stranka nekdo, ki ni ne pravna in ne fizična oseba, mora sodišče odločiti s sklepom.
Presoja verjetnosti obstoja nenadomestljive škode oziroma grozeče sile je mogoča šele na konkretno zatrjevane (opredeljene) okoliščine, v čem obstojita, ne glede na to, ali gre za splošno znana dejstva. Tudi ta je treba zatrjevati, ni pa jih treba dokazovati.
Manjša finančna sredstva sama po sebi lahko predstavljajo le premoženjsko škodo, ki pa že po naravi stvari ne more biti nenadomestljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0062069
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 285, 286b. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 245.
prodajna pogodba - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - uveljavljanje pogodbene kazni v končnem obračunu - splošne uzance za blagovni promet - zavrnitev dokaznega predloga - notificiranje procesnih kršitev - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - odstop od sodne prakse
Smisel zahteve po pravočasnem uveljavljanju pogodbene kazni, ki izhaja tudi iz 5. odstavka 251. člena OZ, je v pravni varnosti dolžnika, ki bi na podlagi upnikovega molka ob sprejemu izpolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepal, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.
Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji stanovanj in ne gradbena pogodba, se določbe Posebnih gradbenih uzanc že glede na predmet urejanja ne morejo uporabiti.
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko izvedbo predlaganega dokaza tudi zavrne, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1, 352/2, 369, 369/3.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – delna nezmožnost za delo – invalidnost - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku
Sama nezmožnost za delo (invalidnost) z vidika 174. člena OZ še ni škoda, ampak je to izguba zaslužka, ki je nastala zaradi delovne nezmožnosti. Ugotovitev invalidnosti je bila pomembna v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za uveljavljanje materialne škode v pravdi.
Zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode, ne pa šele od tedaj, ko je bilo ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost).
Ker je bila tožnica z dnem 25. 11. 2003 odjavljena iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v obdobju od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa je bila po podatkih sodnega registra družbenica in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, je z dnem 24. 10. 2005 na podlagi zakona ne glede na doseganje zneska minimalne plače ponovno vstopila v obvezno zavarovanje kot družbenica zasebne družbe v Sloveniji, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, kljub temu da je z dnem 26. 11. 2003 pridobila pravico do starostne pokojnine (in je od tedaj dalje tudi prejemala pokojnino). Iz tega razloga tožnica neutemeljeno zahteva odpravo odločb ter ugotovitev, da v tem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v d.o.o..
Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme obstoja lastniške posesti nosi priposestvovalec (tožnik), medtem ko glede njegove dobrovernosti velja, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače, kar pomeni, da mora nedobrovernost dokazovati nasprotna stranka (toženec).
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 185. ZOdvT člen 41. ZPP člen 7, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/2.
pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti - bodoča škoda - skaženost - valorizacija delnih plačil - načelo dispozitivnosti - prekljuzije pri navajanju novih dejstev in dokazov
Dejanska podlaga odmere pravične denarne odškodnine je lahko le natančno ugotovljen obseg nepremoženjske škode. Pri tem je tudi potrebno upoštevati temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer: načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Načelo individualizacije zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na velikost škode, stopnjo in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu (torej njegovo konkretno prizadetost in kako se ta odraža glede na starost, spol, poklic in tako naprej). V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine pa mora sodišče pri njeni odmeri gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (prvi in drugi odstavek 179. člena OZ). Poleg tega se na zahtevo oškodovanca pri odmeri odškodnine upošteva tudi bodoča nepremoženjska škoda, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ).
Tožeča stranka bi morala natančneje pojasniti, kakšna je bila vsebina dogovora s toženo stranko (ki ga sicer omenja šele v pritožbi) v zvezi z nakazilom navedenega zneska oziroma navesti dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil znesek 5,5 milijona SIT res nakazan S. L. v korist tožene stranke, in ki bi dajale podlago za zaključek, da je, v kolikor je bil nakazan v njeno korist, ta tudi zavezana za njegovo vračilo tožeči stranki, glede na to, da je kot leasingojemalka po leasing pogodbi z S. L. nastopala tožeča stranka in ne tožena stranka.
S sklicevanjem na tožbo v drugi zadevi, ki jo je v spis vložila tožena stranka, tožeča stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
Dobropis je listina, ki ima značaj fakture in ki izkazuje terjatev do dolžnika. Vendar pa je v primeru, ko je ta terjatev sporna, trditveno in dokazno breme o njenem obstoju na strani tistega, ki terjatev iz dobropisov uveljavlja.
Če ravnanja dolžnika, ki sicer lahko pomenijo kršitev pogodbenih določb, niso nevarna za premoženje dolžnika oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ne moremo šteti za pravno relevantna pri uporabi 2. odstavka 270. člena ZIZ.
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
Zgolj zato, ker izvedenec grafološke stroke primerjalnih podpisov ni neposredno odvzel od tožene stranke, temveč jih je poiskal v obširni dokumentaciji pravdnega spisa, izvedeniško mnenje ni neskladno in notranje protislovno. Opustitev dokaza z zaslišanjem izvedenca v takšnem primeru sicer lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z dokazovanjem z izvedenci, vendar pa bi stranka kršitev morala grajati takoj, ko bi zanjo izvedela, najkasneje pa na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče zavrnilo vse dodatno predlagane dokazne predloge. Zato se tožena stranka v pritožbi ne more več sklicevati, da ji sodišče ni omogočilo obravnave izvedeniškega mnenja.
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasnost trditev – uporaba določb 286 in 286a člena ZPP – možnost obravnavanja pred sodiščem – prekluzija
ZPP v 1. odst. 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Navedena določba pomeni, da mora stranka najkasneje na prvem naroku podati vsa svoja zatrjevanja in predloge, s katerimi uveljavlja svoja stališča glede tožbenega zahtevka. Glede na sledeče določbe ZPP namreč velja, da so stranke na naslednjih narokih praviloma prekludirane navajati nove trditve. Namen takšne stroge ureditve je v pospešitvi postopka. Hkrati pa navedena določba pomeni, da mora sodišče dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg in le-te obravnavati.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.