pospešen postopek - subsidiarna zaščita - mladoletni prosilec - zaščita mladoletnega prosilca - zastopanje mladoletnih otrok v posebnih okoliščinah - kršitev pravil postopka
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za mednarodno zaščito, to pomeni, da je zavrnila tudi prošnjo za priznanje subsidiarne zaščite. Ni pa, glede na specifične okoliščine konkretnega primera, pojasnila, zakaj mladoletna tožnika ne izpolnjujeta pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Poleg tega ni ocenila, ali mladoletno tožnico in mladoletnega tožnika glede na ugotovljene okoliščine v postopku sploh lahko zastopata mati in oče. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da za svoja otroka nista sposobna skrbeti, mladoletni tožnik pa je podvržen vsem možnim zlorabam, ki jih starša nista sposobna oziroma jih nočeta preprečiti.
ureditev meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka za ureditev meje
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik kljub pravilnemu pozivu v odrejenem roku ni sprožil sodnega postopka ureditve meje, je upravni organ, s tem ko je štel, da tožnik soglaša s potekom meje, kot je bila označena na podlagi mejne obravnave, pravilno uporabil določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE, ki za takšne primere določa zakonsko domnevo o podanem soglasju.
Uvedbo ali zaključek stečajnega postopka zoper detektiva ali pa izbris detektiva iz registra podjetnikov oziroma poslovnih subjektov iz AJPES zakonodajalec niti v 15. členu ZDD, kjer so taksativno našteti razlogi za odvzem licence, in tudi ne kje drugje v ZZD ni določil za razlog za odvzem licence.
Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, ki mora sicer zaradi občutljivosti dejavnosti za varstvo človekovih pravic imeti določene omejitve in zakonodajalec zato lahko predpiše tudi način uresničevanja te pravice. Zakonodajalec bi zaradi omenjene občutljivosti in varstva javnega interesa lahko predpisal, da uvedba ali zaključek stečaja podjetnika, ki se je ukvarjal z detektivsko dejavnostjo, pomeni razlog za odvzem licence, vendar bi morala biti taka omejitev opravljanja gospodarske dejavnosti izrecno predpisana v zakonu.
ureditev meje - mejna obravnava - evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Po ugotovitvi, da tožnik sodnega postopka ureditve meje ni sprožil, je imel prvostopni organ zakonito podlago za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje.
Da gre za nelegalno gradnjo, izhaja iz določbe 3. člena ZGO-1, ki začetek gradnje izrecno veže na pridobljeno gradbeno dovoljenje, celo na trenutek njegove pravnomočnosti, in le na odgovornost investitorja, na njegovo dokončnost. Prav tako je po presoji sodišča takšno gradnjo kot nelegalno gradnjo treba obravnavati po določbah predpisov, veljavnih v letih 1970 oz. 1980, ko naj bi se ta gradnja izvajala.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - potek roka
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je vezana na zakoniti rok, pri čemer iz zakona ne izhaja, da bi bile okoliščine o tem, kdaj je bil uveden postopek za uporabo pravnega sredstva oziroma kdo in kdaj je podal predlog za uporabo pravnega sredstva, pravno pomembne.
ZEN člen 8, 8/1, 8/5. ZZKat člen 8, 16. ZUP člen 229, 260.
obnova postopka - dopustnost obnove postopka - pritožba - dopustnost pritožbe - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravna odločba
Ker z obvestilom o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, obvestilo ne predstavlja upravne odločbe, zoper katero bi bila mogoča pritožba, predlagati pa tudi ni mogoče obnove postopka, v katerem je bilo obvestilo izdano.
Po prvi točki drugega odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan, ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Po tretjem odstavku 95. člena ZDavP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je dokazno breme trditev, s katerimi uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, na strani zavezanca za davek. Praviloma je davčni zavezanec svoje trditve po 96. členu ZDavP-1 dokazoval s pisno dokumentacijo ter s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s predpisi, lahko pa je predlagal tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.12.).
V obravnavanem primeru gre za t. i. neplačujoče gospodarske subjekte, kot jih opredeljuje navedena Uredba v 2. členu. Iz vseh ugotovitev nedvomno izhaja, da gre za navidezne posle oz. da niso bile v resnici za tožnika opravljene zaračunane storitve. Navedena okoliščina je pomembna, ker je treba dokazati opravljene storitve s strani izdajateljev računov, kar gre v breme tožnika, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti iz tega naslova (prvi odstavek 40. člena ZDDV oz. 62. člen ZDDV-1). Navedenega pa tožnik ni izkazal, zato gre za zlorabo pravic in posledično za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, kar je tudi v skladu z navedeno prakso Sodišča Evropske Unije. Pravica do odbitka vstopnega DDV ne gre v primeru, ko gre za zlorabo pravic in transakcije, katerih edini cilj je pridobitev davčne ugodnosti, v kolikor je moč očitati subjektiven element, ki je v obravnavanem primeru tudi podan.
denacionalizacija - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo
Tožeča stranka ni izkazala, da je predlog za obnovo postopka, končanega z delno odločbo z dne 20. 5. 2009, vložila pravočasno, kot ji to nalaga zakon. Te svoje dokazne obveznosti se ne more razbremeniti z ugotovitvijo upravnega organa, da v spisih ni vročilnice o vročitvi te odločbe, niti ni razvidno, da ji je bila odločba vročena. Že iz njenega predloga za obnovo postopka izhaja dejstvo, da ji je bila ta odločba dostopna oziroma je za njeno izdajo vedela. Na njej pa je bilo dokazno breme, da izkaže, da je predlog vložila v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila ta odločba izdana.
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek s sklepom ustavi.
Sodišče je o stroških odločalo na podlagi 1. odstavka 25. člena ZUS-1, ki temelji na kriteriju uspeha strank v pravdi. Tožnik v sporu ni uspel, saj je bila njegova pritožba zavrnjena, zato mu ne gre povračilo stroškov po ZPP.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - plovila za šport in razvedrilo
Po 1. točki 6. odstavka 40. člena ZDDV davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bila tožeča stranka zakupnica predmetnega zemljišča, torej nima močnejše predkupne pravice kot B.B.. Prvostopni organ je pravilno navedel, da se za zakupnika v smislu 3. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ šteje le oseba, ki ima zakupno pogodbo sklenjeno po postopku in na način, predpisan v ZKZ, česar pa v obravnavanem primeru tožnica nima in tega tudi ne zatrjuje.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 27. člena ZDen, v povezavi s 1., 2. in 4. odstavkom 22. člena ZDen, po katerih naj bi bil varovan njen pravni položaj zakupnice tudi po izdaji pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - finančni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je na podlagi razpoložljivih dejstev in okoliščin utemeljeno zavrnila prošnjo za odobritev BPP zaradi neizpolnitve interesa pravičnosti.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
dvojno obdavčenje - uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb - uveljavljanje ugodnosti ob izplačilu prejemka
Postopek uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb glede plačila davka od dohodkov nerezidentov, ki imajo vir v RS, v obravnavanem obdobju ni bil jasno zakonsko urejen. Pri odločitvi je zato treba, kolikor so ob izplačilu s konvencijo določeni pogoji bili izpolnjeni in zato izplačevalec davka ni obračunal, upoštevati določbo 13. točke 19. člena ZDoh. Skladno s tem lahko izplačevalec za prejemnika uveljavlja ugodnosti po konvenciji že ob izplačilu prejemka v primeru izključne pravice obdavčitve v drugi državi in pod pogojem, da je izpolnjevanje dejanskih pogojev za uveljavljanje ugodnosti po konvenciji izkazano že ob izplačilu. Dokazno breme je na strani izplačevalca. Če izključna pravica države rezidentstva do obdavčitve ni določena, pa se dohodek lahko obdavči v državi vira in je država rezidentstva tista, ki je dolžna odpraviti ali omiliti posledice take dvojne obdavčitve.
ZVet člen 62. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije in o postopku njihove verifikacije in preverjanja člen 23, 23/3.
veterinarska dejavnost - verifikacija veterinarske dejavnosti
Prvostopenjski organ je ravnal nezakonito, ko je izdal odločbo pred potekom roka za odpravo pomanjkljivosti.
ZDavP-2 člen 381, 381/2. ZDDPO-2 člen 48, 49, 53. ZGD-1 člen 591.
davek od dobička pravnih oseb - priglasitev združitve družb - rok za priglasitev
Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.