komunalni prispevek - stroški priključitve na komunalno opremo
S tem, ko je tožnik na podlagi odmerne odločbe plačal komunalni prispevek, je po četrtem odstavku 79. člena ZPNačrt dobil pravico do priključitve na že zgrajeno komunalno opremo, s plačilom komunalnega prispevka pa so poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo (peti odstavek 79. člena ZPNačrt).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZDavP-2 člen 87, 87/2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog izvršbe
Po določbi 2. odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ lahko davčno izvršbo odloži le po uradni dolžnosti. Stranka (davčni zavezanec) ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu izvršbe po navedeni določbi ZDavP-2. Zato je bila tovrstna tožnikova zahteva pravilno zavržena na podlagi 2. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - finančni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je na podlagi razpoložljivih dejstev in okoliščin utemeljeno zavrnila prošnjo za odobritev BPP zaradi neizpolnitve interesa pravičnosti.
V obravnavanem primeru gre za t. i. neplačujoče gospodarske subjekte, kot jih opredeljuje navedena Uredba v 2. členu. Iz vseh ugotovitev nedvomno izhaja, da gre za navidezne posle oz. da niso bile v resnici za tožnika opravljene zaračunane storitve. Navedena okoliščina je pomembna, ker je treba dokazati opravljene storitve s strani izdajateljev računov, kar gre v breme tožnika, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti iz tega naslova (prvi odstavek 40. člena ZDDV oz. 62. člen ZDDV-1). Navedenega pa tožnik ni izkazal, zato gre za zlorabo pravic in posledično za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, kar je tudi v skladu z navedeno prakso Sodišča Evropske Unije. Pravica do odbitka vstopnega DDV ne gre v primeru, ko gre za zlorabo pravic in transakcije, katerih edini cilj je pridobitev davčne ugodnosti, v kolikor je moč očitati subjektiven element, ki je v obravnavanem primeru tudi podan.
ZEN člen 8, 8/1, 8/5. ZZKat člen 8, 16. ZUP člen 229, 260.
obnova postopka - dopustnost obnove postopka - pritožba - dopustnost pritožbe - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravna odločba
Ker z obvestilom o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, obvestilo ne predstavlja upravne odločbe, zoper katero bi bila mogoča pritožba, predlagati pa tudi ni mogoče obnove postopka, v katerem je bilo obvestilo izdano.
ureditev meje - mejna obravnava - evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Po ugotovitvi, da tožnik sodnega postopka ureditve meje ni sprožil, je imel prvostopni organ zakonito podlago za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje.
Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta opira na odlok o ustanovitvi tožeče stranke, ki njenih zbirk ne našteva taksativno, drugih razlogov o dejstvih, ki lahko vplivajo na presojo, ali njene zbirke presegajo občinski pomen, na kar je oprl odločitev, pa ne navaja, zato sodišče ne more preizkusiti, kako je uporabil določbo 95. člena ZVKD-1, da imajo pri podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.
Da gre za nelegalno gradnjo, izhaja iz določbe 3. člena ZGO-1, ki začetek gradnje izrecno veže na pridobljeno gradbeno dovoljenje, celo na trenutek njegove pravnomočnosti, in le na odgovornost investitorja, na njegovo dokončnost. Prav tako je po presoji sodišča takšno gradnjo kot nelegalno gradnjo treba obravnavati po določbah predpisov, veljavnih v letih 1970 oz. 1980, ko naj bi se ta gradnja izvajala.
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek s sklepom ustavi.
Sodišče je o stroških odločalo na podlagi 1. odstavka 25. člena ZUS-1, ki temelji na kriteriju uspeha strank v pravdi. Tožnik v sporu ni uspel, saj je bila njegova pritožba zavrnjena, zato mu ne gre povračilo stroškov po ZPP.
Na podlagi 2. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec od svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitev uporabil oziroma jo bo uporabil za namene svojih obdavčljivih transakcij. Tožnik sme od svoje davčne obveznosti odbiti samo DDV, ki ga je upnikom, razvrščenim v razred C, dolžan plačati pod pogoji prisilne poravnave (torej v vrednosti 20 %). Tožnik pa je od svoje davčne obveznosti odbijal vstopni DDV v višjem znesku, kot je znesek, do katerega je bil upravičen v skladu z 2. odstavkom 40. člena ZDDV.
Ugotovitev upravnega organa temelji na pravilni uporabi načela proste presoje dokazov. Upravni organ je v postopku pridobil vse v 26. a. členu ZZZiv zahtevane listine, pridobil je tudi izjavo lastnika psa in prič. S tem je bil izveden ugotovitveni postopek, v katerem so bile upoštevane in dokazno ovrednotene prej navedene izjave.
dvojno obdavčenje - uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb - uveljavljanje ugodnosti ob izplačilu prejemka
Postopek uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb glede plačila davka od dohodkov nerezidentov, ki imajo vir v RS, v obravnavanem obdobju ni bil jasno zakonsko urejen. Pri odločitvi je zato treba, kolikor so ob izplačilu s konvencijo določeni pogoji bili izpolnjeni in zato izplačevalec davka ni obračunal, upoštevati določbo 13. točke 19. člena ZDoh. Skladno s tem lahko izplačevalec za prejemnika uveljavlja ugodnosti po konvenciji že ob izplačilu prejemka v primeru izključne pravice obdavčitve v drugi državi in pod pogojem, da je izpolnjevanje dejanskih pogojev za uveljavljanje ugodnosti po konvenciji izkazano že ob izplačilu. Dokazno breme je na strani izplačevalca. Če izključna pravica države rezidentstva do obdavčitve ni določena, pa se dohodek lahko obdavči v državi vira in je država rezidentstva tista, ki je dolžna odpraviti ali omiliti posledice take dvojne obdavčitve.
V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bila tožeča stranka zakupnica predmetnega zemljišča, torej nima močnejše predkupne pravice kot B.B.. Prvostopni organ je pravilno navedel, da se za zakupnika v smislu 3. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ šteje le oseba, ki ima zakupno pogodbo sklenjeno po postopku in na način, predpisan v ZKZ, česar pa v obravnavanem primeru tožnica nima in tega tudi ne zatrjuje.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 27. člena ZDen, v povezavi s 1., 2. in 4. odstavkom 22. člena ZDen, po katerih naj bi bil varovan njen pravni položaj zakupnice tudi po izdaji pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
zemljiški kataster - ureditev meje - postopek evidentiranja meje - postopek evidentiranja izravnanega dela meje
Kriterija urejanja meje po močnejši pravici, ki ga omenjata v tožbi, ni mogoče upoštevati v postopku, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu. Na podlagi močnejše pravice se meja ureja v sodnem postopku (tak postopek lahko tožnika sprožita pri pristojnem sodišču ne glede na izveden upravni postopek).
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
ZVet člen 62. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije in o postopku njihove verifikacije in preverjanja člen 23, 23/3.
veterinarska dejavnost - verifikacija veterinarske dejavnosti
Prvostopenjski organ je ravnal nezakonito, ko je izdal odločbo pred potekom roka za odpravo pomanjkljivosti.
ZDavP-2 člen 381, 381/2. ZDDPO-2 člen 48, 49, 53. ZGD-1 člen 591.
davek od dobička pravnih oseb - priglasitev združitve družb - rok za priglasitev
Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.
denacionalizacija - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo
Tožeča stranka ni izkazala, da je predlog za obnovo postopka, končanega z delno odločbo z dne 20. 5. 2009, vložila pravočasno, kot ji to nalaga zakon. Te svoje dokazne obveznosti se ne more razbremeniti z ugotovitvijo upravnega organa, da v spisih ni vročilnice o vročitvi te odločbe, niti ni razvidno, da ji je bila odločba vročena. Že iz njenega predloga za obnovo postopka izhaja dejstvo, da ji je bila ta odločba dostopna oziroma je za njeno izdajo vedela. Na njej pa je bilo dokazno breme, da izkaže, da je predlog vložila v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila ta odločba izdana.