inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja
Ker tožnik ni izkazal, da je za obravnavani objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, pridobil takšno dovoljenje, je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožniku izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1.
V postopku vpisa v register upravnikov stavb oziroma izbrisa iz tega registra se ne presoja veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev, kot tudi ne načina odpovedi dotedanjemu upravniku in njene nepravilnosti, ampak je to predmet (posebnega) sodnega postopka.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - potrditev mandatov - rok za vložitev pritožbe
Glede na to, da je rok za vložitev pritožbe zoper odločbo občinske volilne komisije zakonski rok, na katerega je bil tožnik v pravnem pouku pravilno opozorjen, bi moral tožnik zaradi varovanja svojih interesov sam poskrbeti za pravočasno vložitev pritožbe.
ZUP člen 3, 3/1, 260, 260-9. ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku
Tožnik, ki ni investitor objekta, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim načrtom, ne more biti stranka. Zato tudi ni oseba, ki bi bila upravičena predlagati obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Če prošnja za brezplačno pravno pomoč ne vsebuje vseh elementov, ki jih določa 32. člen ZBPP, mora organ za brezplačno pravno pomoč s prošnjo postopati kot z nepopolno vlogo po določbah ZUP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - obvezne priloge napotnice
Obvezne priloge napotnice, ki jo izvajalec brezplačne pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, so določene v drugem odstavku 40. člena ZBPP. Iz te določbe pa ne izhaja, da bi moral izvajalec brezplačne pravne pomoči obvezno priložiti tudi kopije vseh vlog, ki jih je poslal sodišču v zadevi, v kateri je izvajal brezplačno pravno pomoč.
Ker je bila kršitev predpisanih pogojev ugotovljena z že pravnomočno odločbo, sodišče ugovorov, ki nasprotujejo ugotovljeni kršitvi, pri odločanju ni moglo upoštevati.
Tožeča stranka je zahtevala zadržanje začete davčne izvršbe, česar pa glede na določilo 4. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti, z izpodbijanim sklepom, s katerim je davčni organ zavrnil takšno zahtevo tožeče stranke, pa očitno ni poseženo v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
Ker je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve nadaljnje gradnje stanovanjske hiše, gradnja pa je priključena na električno omrežje, so izpolnjeni pogoji za izdajo inšpekcijskega ukrepa po tretjem odstavku 158. člena ZGO-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - predlog za rešitev spora - pravočasnost predloga
Ker operater tožnika ni poučil, v kakšnem roku lahko sproži postopek pred agencijo, bi ga pa po izrecni zakonski določbi moral, tožena stranka ni pravilno uporabila procesne določbe o prepozni vlogi, ko je tožnikov predlog za reševanje spora iz tega razloga zavrgla. Takemu postopanju tožnik utemeljeno ugovarja.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščiteno kmetijo - obseg zaščitene kmetije - solastništvo kmetijskih zemljišč
Organ prve stopnje kot dela kmetije, glede katere je po uradni dolžnosti vodil postopek za preveritev, ali še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG, pravilno ni upošteval nepremičnine s parc. št. 273, vpisane pri vložni številki ... k.o. ..., ker je pokojni B.B. njen solastnik v deležu do 9293/120420, nepremičnina pa ni v solasti zakonskega para, enega od staršev in otroka, ali posvojenca oziroma njegovega potomca, pač pa so preostali solastniki izven kroga navedenih oseb
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - denacionalizacijski upravičenec - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
D. v postopku ni predložilo nobenega dokazila, ki bi izkazovalo, da je do deleža G.G. na podržavljenem premoženju upravičenec oziroma njegov pravni naslednik. Gramatikalna in namenska razlaga določbe 2. odstavka 64. člena ZDen pa ne daje podlage za razlago, da zahteva stranke, ki do podržavljenega premoženja ne more izkazati statusa upravičenca oziroma pravnega naslednika, varuje rok za upravičenega upravičenca oziroma njegovega pravnega naslednika.
ZDen v 81. členu daje prednost zakonitim dedičem, možnost pa oporočnemu dediču, da svoje verjetno upravičenje izkaže na dva načina, s predložitvijo oporoke, s katero so razvidna oporočna razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem v njegovo korist ali s predložitvijo soglasja zakonitih dedičev. Zaobid z izjavo, da je oporočni dedič edini dedič, ker zakoniti dediči ne obstajajo, pomeni lahko le, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da bi bil oporočni dedič denacionaliziranega premoženja.
Z ugotovitveno odločbo, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 2104/2009 z dne 12.5.2010, je bilo ugotovljeno, da je bil A.A. jugoslovanski državljan, na dan 11.2.1952 pa ni bil državljan LR Slovenije, torej je bilo predhodno vprašanje v predmetnem postopku denacionalizacije že pravnomočno rešeno. Glede na navedeno, kljub vloženi ustavni pritožbi zoper navedeno odločitev ni razlogov, da bi naslovno sodišče predmetni postopek prekinilo do rešitve pred ustavnim sodiščem.
Zavod je z dopisom z dne 28. 11. 2003 tožeči stranki sporočil, da ji, ker ni vrnila podpisanih odločb, subvencije ne more obračunati, in je s tem postopek zaključil. Tega dopisa ni mogoče šteti za odločbo, saj ne zadosti oblikovni zahtevi za takšen akt, in nima vseh sestavnih delov odločbe (predvsem nima pravnega pouka).
Z izpodbijano odločitvijo tožena stranka ni zadostila zahtevam ZUP in navedenim ustavnoprocesnim jamstvom, saj bi moralo biti iz njene obrazložitve razvidno, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je projekt tožeče stranke prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Tudi pritožbeni organ ni odpravil te pomanjkljivosti, saj navaja le, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge upoštevani kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt v skladu s pozivom Etn-2010.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - višina odškodnine za vlaganje v stanovanje - obresti
Besedilo „v celoti“ se ne nanaša na nepremičnino, pač pa na vlaganja. Razen tega je naslovnik, katerega vračilo vlaganj določba 7. odstavka 25. člena ZDen ureja, fizična oseba, ki je v nepremičnino vlagala, torej je v tem kontekstu mišljena nepremičnina, v katero je ta oseba vlagala.
Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD.
razlastitev - rok za vložitev zahteve za razlastitev
V primerih, ko je bil prostorski izvedbeni akt, ki izkazuje javno korist za razlastitev, sprejet po uveljavitvi ZUreP-1, ki je predpisal rok za vložitev zahteve za razlastitev, ta rok teče od uveljavitve zakona in ne od uveljavitve prostorskega akta.
registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - blagovna znamka
Sodišče se z upravnim organom strinja, da podobnost primerjanih znakov, ki jo upravni organ v izpodbijani odločbi po opravljeni vizualni, slušni in pomenski podobnosti strne v celostni vtis, ni tolikšna, da bi relevantnemu potrošniku ne omogočala identifikacije porekla blaga in storitev, kar je temeljna funkcija znamke. Celosten vtis je namreč tisto, kar v blagovnem prometu predstavlja komunikacijo med ponudnikom blaga in storitev ter relevantnim potrošnikom.
Prvostopenjski organ je pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.