lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - potrditev mandatov - rok za vložitev pritožbe
Glede na to, da je rok za vložitev pritožbe zoper odločbo občinske volilne komisije zakonski rok, na katerega je bil tožnik v pravnem pouku pravilno opozorjen, bi moral tožnik zaradi varovanja svojih interesov sam poskrbeti za pravočasno vložitev pritožbe.
zadeva, v kateri je že v teku postopek - nedopustnost zahteve - zavrženje zahteve
Ker je bil o vsebinsko enaki zahtevi že v teku postopek, je upravni organ ravnal pravilno, ko je kasneje vloženo zahtevo tožnikov kot nedopustno zavrgel.
vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - obrestovanje vrnjenih zamudnih obresti - uporaba zakona
Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je potrebno uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o zahtevku za vračilu obresti od zamudnih obresti, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na podlagi katere se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
javni poziv - javni poziv za dodelitev subvencij - subvencije mladim družinam - prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - primerno stanovanje - solastništvo nepremičnine
Glede na določbe ZNSVS, javnega poziva za dodelitev subvencij in vsebine predpisanega obrazca vloge toženka pri ugotavljanju površinskega normativa velikosti primernega stanovanja ne bi smela izhajati iz določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, saj je to vprašanje stanovanjski sklad samostojno uredil v skladu z ZNSVS v javnem razpisu.
Ker so kriteriji po ZNSVS vezani na stanovanje, to pa je po določbi 4. člena SZ-1 skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, v konkretnem primeru pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, ki je v lasti tožnika, ni mogoče izhajati samo iz solastniškega deleža na stanovanjski hiši, saj ta predstavlja le idealni delež na vseh delih nepremičnine.
V postopku vpisa v register upravnikov stavb oziroma izbrisa iz tega registra se ne presoja veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev, kot tudi ne načina odpovedi dotedanjemu upravniku in njene nepravilnosti, ampak je to predmet (posebnega) sodnega postopka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranke v postopku - nova dejstva
S vknjižbo lastninske pravice, ki učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba spora, nastopi stanje, kot da bi bila lastninska pravica vknjižena že na dan, ko je začela učinkovati zaznamba spora. Navedeno pomeni, da
je s vknjižbo lastninske pravice v korist prizadetih strank nastopilo novo dejstvo, zaradi katerega bi bilo, treba v postopek izdaje gradbenega dovoljenja pritegniti tudi prizadeti stranki.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Po določilu 46. člena ZBPP je Republika Slovenija na podlagi subrogacije – zakonite cesije upravičena terjati plačilo stroškov od nasprotnika upravičenca do brezplačne pravne pomoči v primeru, ko mu je sodišče z odločbo naložilo povrnitev stroškov postopka v korist upravičenca do brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - status denacionaliziranih nepremičnin - višina odškodnine
Situacijski načrt gradbenega okoliša Bled iz leta 1937 ne pomeni spremembe pravnega statusa in ne more biti dokaz, da je bilo podržavljeno zemljišče gradbeno, tudi ob pogoju, če bi obravnaval parcele, ki so predmet denacionalizacijske odločbe.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - funkcionalno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča
Tožeči stranki ne v upravnem postopku, ne v tožbi ne specificirata, kateri objekti naj bi bili še, razen restavracije, na parceli, vendar bi bil organ kljub splošnosti navedenega ugovora dolžan razčistiti, na kraju samem z ogledom ali na ustni obravnavi z izvedencem oziroma z zahtevo po pojasnitvi, obstoj teh objektov. Sklicevanje organa na strokovno navodilo Ministrstva za okolje in prostor, v katerem je določeno, da je naloga izvedenca, da izdela geodetski načrt sedanjega stanja z vsemi vrisanimi objekti (legalno in nelegalno zgrajenimi), ki jim je potrebno določiti funkcionalno zemljišče, ni odgovor na postavljen ugovor.
denacionalizacija - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija
Člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. Agrarna skupnost je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška Agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje agrarne skupnosti nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti.
razlastitev - rok za vložitev zahteve za razlastitev
V primerih, ko je bil prostorski izvedbeni akt, ki izkazuje javno korist za razlastitev, sprejet po uveljavitvi ZUreP-1, ki je predpisal rok za vložitev zahteve za razlastitev, ta rok teče od uveljavitve zakona in ne od uveljavitve prostorskega akta.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-2, 261, 261/1, 263/1, 163/2.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - ponarejena listina - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Prvostopni organ je razlog za obnovo oprl na razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP in ne na razlog iz 2. točke 1. odstavka istega člena, zato mu upravnega postopka ni bilo treba prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja.
Z ugotovitveno odločbo, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 2104/2009 z dne 12.5.2010, je bilo ugotovljeno, da je bil A.A. jugoslovanski državljan, na dan 11.2.1952 pa ni bil državljan LR Slovenije, torej je bilo predhodno vprašanje v predmetnem postopku denacionalizacije že pravnomočno rešeno. Glede na navedeno, kljub vloženi ustavni pritožbi zoper navedeno odločitev ni razlogov, da bi naslovno sodišče predmetni postopek prekinilo do rešitve pred ustavnim sodiščem.
denacionalizacija - prenos nepremičnin v začasno uporabo upravičencu - pogoji za prenos
Določba o prenosu nepremičnine v začasno uporabo upravičenca iz določbe 68. člena ZDen predstavlja institut, katerega namen je priznati denacionalizacijskemu upravičencu določeno upravičenje, še preden je po zaključenem denacionalizacijskem postopku pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (ob pogoju, da je dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnine verjetno izkazana) – tako razlago podpira namen ZDen, ki sistemsko ureja popravo krivic prejšnjim lastnikom podržavljenega premoženja; to pa pomeni, da uporaba pravnega pravila ne more biti odvisna od vprašanja, ali je njegov naslovnik upravičenec ali pa, ker je le-ta pokojni, njegovi pravni nasledniki kot upravičeni za uveljavljanje pravic iz Zden.
Ker je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve nadaljnje gradnje stanovanjske hiše, gradnja pa je priključena na električno omrežje, so izpolnjeni pogoji za izdajo inšpekcijskega ukrepa po tretjem odstavku 158. člena ZGO-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - predlog za rešitev spora - pravočasnost predloga
Ker operater tožnika ni poučil, v kakšnem roku lahko sproži postopek pred agencijo, bi ga pa po izrecni zakonski določbi moral, tožena stranka ni pravilno uporabila procesne določbe o prepozni vlogi, ko je tožnikov predlog za reševanje spora iz tega razloga zavrgla. Takemu postopanju tožnik utemeljeno ugovarja.
registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - blagovna znamka
Sodišče se z upravnim organom strinja, da podobnost primerjanih znakov, ki jo upravni organ v izpodbijani odločbi po opravljeni vizualni, slušni in pomenski podobnosti strne v celostni vtis, ni tolikšna, da bi relevantnemu potrošniku ne omogočala identifikacije porekla blaga in storitev, kar je temeljna funkcija znamke. Celosten vtis je namreč tisto, kar v blagovnem prometu predstavlja komunikacijo med ponudnikom blaga in storitev ter relevantnim potrošnikom.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - denacionalizacijski upravičenec - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
D. v postopku ni predložilo nobenega dokazila, ki bi izkazovalo, da je do deleža G.G. na podržavljenem premoženju upravičenec oziroma njegov pravni naslednik. Gramatikalna in namenska razlaga določbe 2. odstavka 64. člena ZDen pa ne daje podlage za razlago, da zahteva stranke, ki do podržavljenega premoženja ne more izkazati statusa upravičenca oziroma pravnega naslednika, varuje rok za upravičenega upravičenca oziroma njegovega pravnega naslednika.
ZDen v 81. členu daje prednost zakonitim dedičem, možnost pa oporočnemu dediču, da svoje verjetno upravičenje izkaže na dva načina, s predložitvijo oporoke, s katero so razvidna oporočna razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem v njegovo korist ali s predložitvijo soglasja zakonitih dedičev. Zaobid z izjavo, da je oporočni dedič edini dedič, ker zakoniti dediči ne obstajajo, pomeni lahko le, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da bi bil oporočni dedič denacionaliziranega premoženja.
Tožeča stranka je zahtevala zadržanje začete davčne izvršbe, česar pa glede na določilo 4. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti, z izpodbijanim sklepom, s katerim je davčni organ zavrnil takšno zahtevo tožeče stranke, pa očitno ni poseženo v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok
Rok, ki ga ZDen določa za vložitev zahteve za denacionalizacijo (zahteva mora biti vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi zakona - 1. odstavek 64. člena ZDen), je materialni, prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, po preteku navedenega roka pa pravica do denacionalizacije ugasne. Pravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo je procesna predpostavka za meritorno obravnavanje zahteve, na kar je organ, ki v postopku odloča, dolžan paziti po uradni dolžnosti in zahtevo zavreči oziroma z njo ravnati po 2. odstavku 125. člena ZUP/86.