ZDoh-1 člen 85, 87, 90, 91, 92, 95. ZDavP-1 člen 311, 312.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - akontacija dohodnine od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Na podlagi odločbe o odmeri dohodnine tožniku ni bila odmerjena in tudi ni plačal obveznosti iz naslova akontacije dohodnine od dobička iz kapitala. Plačal je odmerjeno dohodnino, pri tej pa je bil upoštevan tako doseženi dobiček iz kapitala (kot davčni vir pri izračunu davčne osnove) kot tudi (pri odmeri odšteta) akontacija iz istega naslova. Tožnik torej na podlagi izpodbijane odločbe, s katero se mu odmeri in naloži v plačilo celotna obveznost iz naslova akontacije dohodnine od dobička iz kapitala, davka ni plačal dvakrat, kot trdi v tožbi.
Vrednost kapitala ob odsvojitvi se v skladu z določbami prvega odstavka 92. člena ZDoh-1 upošteva v višini, kakršna je znana ob odsvojitvi, to pa je, z ozirom na določbe 95. člena ZDoh-1, po katerih se za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pogodbe, v konkretnem primeru višina kupnine, kakršna je bila znana ob sklenitvi prodajne pogodbe. Kasnejša možna prilagoditev kupnine, na katero se sklicuje tožnik, zato za odločitev ni relevantna.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - komunalna oprema - električno in vodovodno omrežje
Bistvo komunalnega prispevka je v tem, da investitor prispeva delež, ki ustreza standardu in obsegu komunalne infrastrukture na območju gradnje. Stališče tožeče stranke, da zato, ker objekt ne bo priključen na električno in vodovodno omrežje, ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za to omrežje, je napačno, saj se po določbi 3. odstavka 79. člena ZPNačrt komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - oglaševanje - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse
Po 4. odstavku 4. člena ZVPNPP so nepoštene zlasti tiste poslovne prakse, ki so zavajajoče ali agresivne.Zavajajoče oglaševanje je predvsem tisto, ki pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem zanj pomembnem dejstvu pred sklenitvijo pravnega posla. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča pravilno ocenil oglaševanje cen v reklamnih sporočilih in pri tem ugotovil, da je le-to vsebovalo napačne informacije in je torej bilo neresnično.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je bila s sklepom z dne 9. 2. 1999 že zagrožena denarna kazen, če tožnica ne bi izvršila odločbe inšpektorja za ceste. Ko je bilo ugotovljeno, da obveznosti še vedno niso bile izpolnjene, je prvostopenjski organ pravilno ravnal, ker je na podlagi 2. odstavka 298. člena ZUP takoj uporabil prisilni ukrep in zagrozil z novim, strožjim prisilnim ukrepom.
Upravni postopek je mogoče ustaviti le z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, tega sklepa pa v upravnem spisu ni. Prav tako pa tudi tožbene navedbe, da je občina prejela sklep o ukinitvi statusa javnega dobra in da je bil vložen zemljiško-knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega akta v tem upravnem sporu. Te navedbe se nanašajo že na vsebino odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, v upravnem izvršilnem postopku pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti take odločbe, ki se izvršuje. Ni pa v spisu podatka, da bi bila odločba, na podlagi katere se opravlja izvršba, odpravljena ali razveljavljena.
Ker je postala odločba, s katero so bile ugotovljene kršitve prevzetih obveznosti, že pravnomočna, tožnica v tem postopku, v katerem se ji nalaga vračilo prejetih sredstev, ne more uspeti z ugovorom, da obveznosti ni kršila.
ZDDPO-2 člen 30, 30/1, 30/1-3, 30/2, 30/2-2, 35, 35/3. ZDoh-2 člen 15, 35, 36, 39. ZDavP-2 člen 139, 139/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - potni stroški - stroški za privatno življenje - dohodnina - boniteta - inšpekcijski postopek - sklepni razgovor z zavezancem
Prvostopni organ je ugotovil, da so stroški za letalske prevoze, hotelske storitve, storitve rent a car, nakup goriva in vstopnine za sejem v Las Vegasu sicer res nastali. Da bi se ta izplačila lahko štela kot plačila v zvezi s službenimi potovanji, pa bi morala obstajati povezava z dejavnostjo, ki jo opravlja tožeča stranka, česar ta ni uspela izkazati. Zato je pravilen zaključek, da gre za odhodke, ki so imeli značaj privatnosti, in so kot taki davčno nepriznani, izplačila pa so po določbah ZDoh-2 obdavčena.
Iz določbe 2. odstavka 139. člena ZDavP-2 ne izhaja kakršnakoli pravna posledica v primeru opustitve sklepnega razgovora z zavezancem za davek. Zato v danem primeru ne gre za napako, ki bi predstavljala bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Tožeča stranka pa tudi konkretno niti ne navaja, kakšna škoda naj bi ji z opustitvijo tega razgovora nastala.
Davčna obravnava bonitete po ZDDPO-2 je odvisna od davčne obravnave oziroma obdavčitve bonitet po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje - podatki iz uradnih evidenc
Po določilu 2. alineje 1. odstavka 44. člena ZTuj-1 pristojni organ razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, če naknadno nastopijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela pa se lahko izda tujcu, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (1. odstavek 32. člena ZTuj-1). Tožena stranka se je lahko oprla na uradne evidence, ki so izkazovale, da je bilo osebno delovno dovoljenje odjavljeno.
ZUJIK člen 80, 80/2. Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture člen 5, 6, 7.
društvo - status društva v javnem interesu na področju kulture - pogoji za priznanje statusa
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do podatkov in dokazov, ki bi naj izkazovali izpolnjevanje vsaj enega od treh pogojev po drugem odstavku 80. člena ZUJIK za priznanje statusa društva v javnem interesu na področju kulture.
Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se je v vsakem primeru posebej dolžna opredeliti do vprašanja, ali je nasilno dejanje, ki je prosilcu povzročilo škodo, bilo izvršeno v obliki direktnega ali vsaj eventualnega naklepa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSV, je limit, ki predstavlja prag za presojo upravičenosti določene osebe do brezplačne pravne pomoči.
koncesija - prva koncesija za trajnostno gospodarjenje z divjadjo - prednostni vrstni red upravičencev - strokovnost upravljanja z loviščem
Ob ugotovitvi, da lovska inšpekcija zoper dosedanjega upravljavca lovišča ni sprožila inšpekcijskega postopka zaradi kršitve nalog upravljavca, iz splošnih očitkov tožnice o manjšem odstrelu jelenjadi ter velikem številu prijavljenih škod, ni mogoče sklepati, da navedena lovska družina ni strokovno upravljala z loviščem. Za ugotavljanje strokovnosti upravljanja z loviščem je namreč pristojna prav lovska inšpekcija.
upravni postopek - obnova postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje
Postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se lahko obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil (4. točka 260. člena ZUP). Po citirani določbi se torej za obnovo postopka zahteva drugače rešeno predhodno vprašanje. Drugače pa je (konkretna upravna) zadeva rešena le z izdano odločbo.
imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin
Odločitev o tem, da se nikogar ne imenuje za direktorja javnega zavoda, je po svoji vsebini akt o izbiri, kjer ima tožena stranka pravico sprejeti tako odločitev. Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nima pa izključne pravice biti imenovan. Vsakdo, ki se poteguje za delovno mesto direktorja zavoda, mora računati tudi na možnost, da ne bo izbran, čeprav izpolnjuje pogoje.
Sodišče ne more pritrditi tožbenim navedbam, da naj bi nekateri člani KVIAZ ocenjevali osebnosti kandidatov. Iz poročila KVIAZ kaj takega ni razvidno, prav tako pa tudi iz izjav občinskih svetnikov, ki jih navaja tožnica, ni razvidno, da bi šlo za kakršnokoli diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin.
Dokler območje predvidenega gradbenega posega ni registrirano kot nepremična kulturna dediščina, ne more biti predmet varstva javne koristi in iz tega razloga tudi ne more predstavljati verjetno izkazanega dejstva, ki bi moglo (če bi bilo uporabljeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja) pripeljati do drugačne odločitve.
ZZasV člen 19, 20, 36, 36a. ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-4. ZTP člen 22b.
zasebno varovanje - izdaja službene izkaznice zasebnega varovanja - zadržek javnega reda - tajni podatki - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik zgolj s tem, da je izpolnil vprašalnik in ga podpisal, ni zadostil pogojem iz 4. odstavka 36. a člena ZZasV, saj potrebne pisne privolitve (kot izhaja iz spisovnih listin) za varnostno preverjanje ni dal, potrebno pisno soglasje pa je izrecno odklonil.
tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožnik v postopku izdaje upravnega akta ni sodeloval, niti glede na zakonska določila v tem postopku ne bi mogel sodelovati oziroma take želje niti ni izrazil. Zato mu tudi v postopku upravnega spora aktivne legitimacije za vložitev tožbe ni mogoče priznati.
ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26. ZLS člen 67. URS člen 2, 14, 32, 147.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - kršitev ustavnega načela enakosti - nesorazmernost dajatve - neustavnost zakona - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja je namreč v pristojnosti občin na podlagi 19. člena ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občin na tem področju, kaže tudi določba 2. odstavka 20. člena ZSRT.
Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu tudi njihova različna (zakonska) obravnava. V primeru pavšalne turistične takse tudi ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj zavezanec v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.
gradbeno dovoljenje - odmiki objekta od meje sosednjega zemljišča - soglasje lastnika sosednjega zemljišča
Ker investitor ni pridobil soglasja soseda za manjši odmik objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča, kot ga predpisujejo prostorski ureditveni pogoji, ni podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odpis, obročno plačilo ali odlog plačila davka
Iz ugotovitve v drugostopenjski davčni odločbi izhaja, da tožnik ne izpolnjuje določenih kriterijev za odpis, delni odpis, obročna plačila ali odlog plačila davčnemu zavezancu, kar organ tudi podrobno opredeljuje.