plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka
Tožničinega dopisa z izjavo, da nima v svojih prostorih televizijskega sprejemnika, ni mogoče šteti za izjavo v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1, ki bi imela za posledico prenehanje obveznosti plačevanja RTV prispevka.
Ker nadstrešek s svojimi nosilnimi stebri stoji na opornem zidu, je upravni organ nadstrešek in oporni zid pravilno štel za celoto. Ker oporni zid po Uredbi ni uvrščen med enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, tudi celotnega objekta ni mogoče šteti za enostaven objekt.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Ker toženka z izpodbijanim sklepom od tožnice zahteva vračilo celotnega zneska stroškov, ki so izplačani iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči, bi morala predhodno ugotoviti, ali je tožnica ne glede na določbo 46. člena ZBPP na podlagi pravnomočne sodbe od nasprotne stranke poleg zneska prisojene odškodnine prejela tudi stroške postopka. Šele v takem primeru bi lahko toženka od tožnice zahtevala vračilo stroškov postopka v višini prejete brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izvedba gradnje pred izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - sodelovanje občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Že tožena stranka navede, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če je gradnja izvedena že pred izdajo le-tega, treba presoditi, ali je bila gradnja izvedena v skladu s pogoji in merili, ki jih določa prostorski akt, in je mogoče dovoljenje izdati le ob skladnosti dejanskega stanja z zahtevami relevantnega prostorskega akta. Tudi po mnenju sodišča gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati le ob delni uporabi ureditvenega načrta, pač pa je to mogoče storiti le, če je investitor zadostil vsem relevantnim zahtevam konkretnega prostorskega akta in torej ne le tistim iz člena ureditvenega načrta, ki govori o urbanističnih posegih na že obstoječih objektih.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v 8 dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu organu za gradbene zadeve. Če udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - izkazanost elementov odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je oceno dejanskih okoliščin ter razmerja med pričakovanjem tožnika in dejanskim stanjem stvari v izpodbijani odločbi obrazložila na podlagi navedb tožnika v njegovi prošnji in pisni vlogi z dne 20. 10. 2010 ter prilog, ki jih je predložil v postopku po pozivu tožene stranke ter na podlagi tako opravljene ocene ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem ni nepomembno tudi dejstvo, da tožnik ni izčrpal pravnih sredstev, ki mu jih zagotavlja pravni red v izvršilnih zadevah, saj zoper sklepa, ki jima tožnik očita pomanjkljivosti, ni vložil pritožbe.
dohodnina - akontacija dohodnine od dohodka od zaposlitve - pravna narava prejemka - drug dohodek iz delovnega razmerja - delovna renta iz tujine - pokojnina
Pravna podlaga za obračun akontacije dohodnine je odvisna od presoje davčnega organa, ali sporni prejemek predstavlja pokojnino ali drug dohodek iz delovnega razmerja.
ZDSS člen 7, 7/1. ZVS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1.
aktivna politika zaposlovanja - povračilo prispevkov delodajalcu - stvarna pristojnost
Sodišče je v zvezi z vprašanjem, ali je stvarno pristojno za reševanje te zadeve, izhajalo iz stališča, ki ga je sprejelo vrhovno sodišče v kompetenčnem sporu v sklepu opr. št. VIII R 8/2004, ki je v tem sklepu odločilo, da je spor o dokončni odločbi zavoda o vračilu prispevkov v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja upravni spor. Vrhovno sodišče v tem sklepu navaja, da gre za spor med delodajalcem, ki ima status pravne osebe, in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, o katerih zavod odloča in jih izvaja v okviru javnih pooblastil. Gre za spor o pravici tožeče stranke kot pravne osebe proti odločitvi tožene stranke kot nosilca javnih pooblastil.
upravni spor - odprava izpodbijane odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožnica nima pravnega interesa, kajti izpodbijana odločba prvostopenjskega organa je bila odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, ni več in ne učinkuje na pravni položaj tožnice oziroma očitno ne posega v tožničine pravice, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZTZPUS člen 16, 16/2, 16/3, 16/5. ZUP člen 120. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 13.
inšpekcijski postopek - stroški inšpekcijskega postopka - inšpekcijski zavezanec - distributer - stroški izvedenskega dela - stroški analiz
Iz določb 16. člena ZTZPUS nedvomno izhaja, da je zavezanec v tem inšpekcijskem postopku tudi distributer, v konkretnem primeru torej tožeča stranka. Tudi zanjo tako velja, da v primeru, če se je inšpekcijski postopek zanjo končal neugodno, trpi stroške inšpekcijskega postopka.
Inšpekcijski postopek se je za tožečo stranko končal neugodno, čeprav je bil ustavljen. Ustavljen je bil namreč iz razloga, ker je tožeča stranka prostovoljno odpravila neskladnosti.
Med stroške inšpekcijskega postopka sodijo tudi stroški analiz in drugi stroški, ki so nastali v zvezi s tem postopkom. V konkretnem primeru so to stroški, ki so bili potrebni za preizkušanje v postopku odvzetega vzorca.
koncesija - podelitev koncesije - upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti sedanja, dejanska in predvidljiva. Tega ni mogoče v zadostni meri izkazati zgolj s pričakovanjem, da bi tožnica začela ustvarjati dohodek z dnem, ko naj bi bila sklenjena koncesijska pogodba. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je pridobitev koncesije negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot taka pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja. Zato je Vrhovno sodišče zatrjevano finančno izgubo - morebitno odpuščanje delavcev umestilo v kontekst tveganja poslovne odločitve. Enak princip obravnave začasne odredbe velja tudi v konkretnem primeru, še toliko bolj, ker je tožnica v tem primeru pridobila koncesijo.
Vprašanje, ali je nelegalen objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep, v naravi stanovanjska ali počitniška hiša, ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu določb ZUP.
ZBPP člen 14. ZSV člen 23, 23/1, 23/2. SPZ člen 66, 66/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - nepremičnina v solastnini - možnost razpolaganja z nepremičnino v solastnini
Zakonita zastopnica tožnice je solastnica 1/2 stanovanjske hiše, tožnica in njena zakonita zastopnica v njej ne prebivata, niti v njej ne prebiva nihče drug. Z navedeno nepremičnino solastnica lahko razpolaga do 1/2. Tožena stranka se je pri presoji vrednosti nepremičnin pravilno oprla na podatke cenilnega poročila, ki jih je za navedeno nepremičnino predložila sama prosilka, iz katerih izhaja, vrednost navedenih nepremičnin.
ZDoh- člen 15, 16. ZUP člen 9, 146, 164, 165. URS člen 22.
davek od osebnih prejemkov - drugi prejemki iz delovnega razmerja - pravna kvalifikacija izplačila - vpogled v sodni spis - načelo kontradiktornosti - dokazovanje
Dejstvo, da je davčni organ izplačilo obravnaval kot plačo za čas od 1. 5. 2004 do 29. 5. 2006 na pravno podlago obdavčitve ne more vplivati. Gre za davčno obveznost, ki se odmerja na podlagi zakona, veljavnega v času izplačila. Da je bil v obravnavanem primeru prejemek izplačan v letu 2004, pa med strankama ni sporno.
Neizvedba predlaganega dokaza sama po sebi ne predstavlja kršitve ustavne pravice iz 22. člena Ustave. Sklicevanje na kontradiktornost postopka pa v upravnem postopku, kot je obravnavani in ki se ga kot stranka udeležuje le zavezanec za davek, ni utemeljeno.
ZEKom člen 19, 19/6, 22, 22/1, 22/2, 22/6, 27, 27/3. ZUS-1 člen 20 ,20/3.
trg dostopa do javnih mobilnih telefonskih omrežij in posredovanja klicev iz teh omrežij - medoperaterski trg - predhodno urejanje trga - regulatorni ukrep cenovnega nadzora - storitev posredovanja SMS sporočil - določitev upoštevnega trga - preizkus treh meril - ugotovitev pomembne tržne moči - obrazložitev odločbe - tožbena novota
Pri določitvi upoštevnega trga, ugotavljanju pomembne tržne moči tožeče stranke na tem trgu in pri naložitvi regulatornega ukrepa cenovnega nadzora je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi (nacionalnimi in EU), na katere je bila vezana. Tožeča stranka se zato ne more z uspehom sklicevati, da ob taki pravni ureditvi upoštevnih trgov, ki so lahko predmet predhodne regulacije, ne bi mogla ugotoviti svojega pravnega položaja ter da bi pristojnemu organu taka ureditev zaradi nezadostne jasnosti ali nedoločnosti ne omogočala pravilne uporabe pravnega predpisa.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere organ prve stopnje ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma t. i. „missing traderji“, tožniku pa se očita, da je vedel, oziroma da bi moral vedeti, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Okoliščina, ki jo prvostopenjski organa očita tožniku, je predvsem v nepravilnem in nepopolnem vodenju dokumentov glede nabave odpadnih surovin, ki naj bi jih "neplačujoči gospodarski subjekti" prodajali po spornih računih tožniku in za katere davčni organ ugotavlja, da s strani navedenih družb ni izkazano, da so odpadne surovine tudi v resnici dobavile tožniku.
V izpodbijani odločbi se utemeljeno in dovolj obrazloženo ugotavlja, da je bil posel prodaje oziroma nakupa lastnih poslovnih deležev s strani tožeče stranke navidezen in da je šlo dejansko za prikrito izplačilo dobička. Stališče tožeče stranke, da davčna zakonodaja omogoča, da se neizplačani dobički izplačajo kot prodaja deleža v kapitalu in da so takšna izplačila neobdavčena, ne drži. (Davčna) zakonodaja le omogoča prodajo, ne daje pa pravnega varstva poslom, ki so navidezni in katerih pravi namen je različen od tistega, ki se izkazuje formalno (navzven). Čim je posel navidezen, po določbah 66. člena ZOR velja tisti, ki ga navidezni posel prikriva. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da pogodba o nakupu lastnih deležev v davčnem pogledu nima pravnih učinkov in da zato učinkuje prikrita transakcija, to je izplačilo dobička družbenikom tožeče stranke.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/1, 152, 158. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 3, 5, 8, 32.
Ker sta tožnika sporni objekt zgradila v nasprotju z določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1, po kateri se gradnja objekta za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, lahko začne šele po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, je bil utemeljeno odrejen inšpekcijski ukrep odstranitve objekta skladno z določbo 152. člena ZGO-1, utemeljeno pa so bile tožeči stranki odrejene tudi prepovedi iz 158. člena ZGO-1.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zastopanje na glavni obravnavi
Tožena stranka ni v zadostni meri utemeljila svoje odločitve, da se prosilcu odobri nujna BPP. Sodišče namreč ugotavlja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP dne 10. 9. 2010, torej 17 dni po tem, ko je bil seznanjen s pravico, da se na preloženi glavni obravnavi (dne 24. 9. 2010) zagovarja z zagovornikom, kar po presoji sodišča pomeni, da v zadevi ni izkazal zadostne skrbnosti pri iskanju zagovornika, niti navedeni datum vložitve vloge ne dokazuje, da bi bil prosilec v časovno stiski pri vložitvi prošnje za dodelitev BPP.
Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis člen 2, 2-3. Javni razpis P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v letu 2009 točka 15.
javni razpis - merila za izbor projektov - posredovanje dodatnih pojasnil
V skladu s točko 15 Javnega razpisa P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih v letu 2009 je lahko organ od vlagateljev zahteval dodatna pojasnila, kar pa ne pomeni, da je bil zato organ tožnika kot vlagatelja dolžan povabiti k osebni obrazložitvi oz. predstavitvi projekta, saj projekt ni vseboval takšnih nejasnosti, ki bi jih bilo treba na takšen način odpraviti.
promet z kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - predkupna pravica
Postopek sprejema ponudbe in uveljavljanja predkupne pravice je urejen v ZKZ kot specialnem predpisu, zakonodajalec pa v ZKZ ni uredil situacij, do katerih bi lahko prišlo v času med sprejemom ponudbe in dejansko sklenitvijo pogodbe, torej odsotnost teh določb odkazuje na uporabo splošnih pravil OZ. Navedeno pomeni, da sodišče sprejema razlago tožene stranke, da tudi za prodajo kmetijskega zemljišča velja določba 15. člena OZ in določba 25. člena istega zakona.