ZDen člen 6, 6/2, 65, 65/3. ZUP člen 99, 99/3, 99/4. ZUP (1986) člen 8, 99, 99/3, 143.
denacionalizacija - kršitev pravil postopka - rok za dopolnitev postopka - podaljšljiv procesni rok
Iz gramatikalne razlage 65. člena ZDen izhaja, da 15-dnevni rok, določen za posredovanje predloga sprememb ali dopolnitev poročila oziroma dopolnitev postopka, ni nepodaljšljiv rok, čeprav je določen v materialnem zakonu, temveč je procesni rok. To pomeni, da ga je možno podaljšati, če so za to podani opravičeni razlogi, oziroma je pod pogoji, ki jih določa procesni zakon, dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
nadomestilo preživnine za otroka - otrok, oddan v rejništvo - prenehanje pravice do nadomestila preživnine
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo, kar pomeni, da je izpolnjen tudi zakonski dejanski stan iz določbe 3. alinee 21f. člena ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - bistvena kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je ta kulturni projekt prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev.
stvarna nepristojnost - odstop vloge - pacientove pravice
Predsednica Komisije je tožnikovi zahtevi zavrgla iz razloga, ker naj Komisija ne bi bila pristojna za reševanje teh zahtev. Iz 2. odstavka 69. člena ZPacP, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, izhaja, da predsednik Komisije zadevo odstopi pristojnemu organu, če reševanje druge zahteve ni v pristojnosti Komisije. Predsednica Komisije bi ob ugotovitvi, da v konkretni zadevi Komisija ni prisojna za reševanje tožnikovih zahtev za drugo obravnavo, morala navedeni zahtevi odstopiti pristojnemu organu. Tudi po 23. členu ZUP mora organ po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na svojo stvarno pristojnost in mora po 4. odstavku 65. člena ZUP v primeru nepristojnosti vlogo brez odlašanja poslati pristojnemu organu. Če pa organ ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi stvarne nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.
ZUP člen 230. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 215, 215/1, 215/1-1. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijke politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14.
Tožeča stranka izkazuje pravni interes glede tistih ugovorov, katerih ugoditev bi izboljšala njen pravni položaj. Če tožeča stranka, ki se je v ocenjevanju uvrstila na tretje mesto ni uspela dokazati da je bil najviše vrednoteni projekt nepravilno ocenjen, pa nadalje ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje ocenjevanja drugouvrščenega prijavitelja.
Pritožbeni organ je pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je po mnenju sodišča v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka pravilom uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS, obresti iz 1. odstavka 99. člena ZDavP-2 v primeru, kot je obravnavani, po svoji vsebini sicer niso zamudne obresti, saj je za odmerjeni davek obstajala zakonita podlaga, vse do njene odprave oz. sprememb, zato davčni organ v tem primeru ni bil v zamudi z vračilom davka ter pomeni določba 96. člena ZDavP-2 v tem primeru zgolj določitev obrestne mere za obresti, ki jih vsebinsko opredeljuje 99. člen ZDavP-2.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 85. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni posel
Odločitev davčnega organa temelji na ugotovitvi, da ni izkazano, da bi storitve, navedene na obravnavanih dveh računih, opravila družba, ki je ta dva računa izstavila. Zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Odbitni DDV se namreč davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec.
denacionalizacija - povečanje vrednosti nepremičnin - zahtevek za povračilo vlaganj - rok za vložitev zahtevka - obnova postopka
Tožeča stranka ni mogla uspeti niti s podrejenim predlogom za izdajo dopolnilne odločbe. Tovrstno, dopolnilno, odločbo predvideva šesti odstavek 25. člena ZDen, po katerem se v primeru, če se nepremičnina vrne pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, odloči naknadno z dopolnilno odločbo. Zahtevek za povečano vrednost je treba vložiti v teku upravnega postopka, kot izhaja iz 25. člena ZDen (le v primerih, ko so bile ob uveljavitvi ZDen-B tj. 3. 10. 1998 s pravnomočno odločbo nepremičnine že vrnjene, je zakonodajalec s 24. členom ZDen-B določil naknadni rok za vložitev zahtevka).
Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbe ZDavP-1, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
ZDavP-2 člen 102, 102/1. ZUP člen 140, 140/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40.
obročno plačilo davčnega dolga - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zamuda roka
Tožnica je bila pravilno pozvana, naj svojo vlogo dopolni z manjkajočo dokumentacijo, navedeni poziv ji je bil osebno vročen 9. 9. 2009. Tožnica je bila v pozivu pravilno poučena, da vlogo dopolni v roku 8 dni od vročitve poziva ter opozorjena tudi na posledice, kolikor pomanjkljivosti v odrejenem roku ne bo odpravila. Tako je bila opozorjena, da bo v primeru nepredložitve dokazil upravni organ njeno vlogo obravnaval na podlagi razpoložljivih dokazov in da bo treba njeno vlogo, če bodo ti dokazi pomanjkljivi, kot neutemeljeno zavrniti. Gre za opozorilo, ki je utemeljeno na podlagi tretjega odstavka 140. člena ZUP.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Na podlagi 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ne stori, sodišče imenuje na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže.
Davčna organa sta pri odločanju uporabila napačen predpis, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja o vračilu neupravičeno odmerjenega davka. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
Odločbe, ki se izvršuje, s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-2, 8, 8/2, 10, 34, 54, 72, 73. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov člen 3, 29, 30, 26. točka Preambule. ZInfP člen 8. URS člen 35, 38.
osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - uporaba osebnih podatkov posameznika za neposredno trženje - zahteva za prenehanje uporabe osebnih podatkov - uporaba prava EU
Za določitev oziroma opredelitev osebnega podatka je pomembno, ali je posameznik „določljiv“. Tudi zgolj podatek o telefonski številki je lahko osebni podatek v smislu 3(1) člena Direktive št. 95/46/ES. Pri varstvu zasebnosti niti ni bistveno ali gre za številko službenega telefona.
Tožena stranka je z odločitvijo v I.b točki izreka izpodbijane odločbe (da mora spremeniti splošne pogoje poslovanja), varovala javni interes pred tveganjem, da ne bi tudi v drugih primerih prišlo do posega v zasebnost posameznikov v zvezi z varstvom osebnih podatkov zaradi zbiranja in obdelave telefonskih številk po odjavi privolitve v obdobju 7 let po odjavi privolitve. Odklonitev privolitve v v reklamno obveščanje in obdelavo podatkov po odjavi od komercialnih storitev namreč že na podlagi zakona učinkuje takoj ob prejemu.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - potrditev mandatov - veljavnost glasovnic
Z vpisom v polje za preferenčni glas na glasovnici so volivci glasovali za določenega kandidata z liste, s tem pa so jasno izrazili svojo voljo, da glasujejo tudi za listo, na kateri je kandidiral ta kandidat.
ZGO-1 člen 50a, 50a/4. ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
položaj stranskega udeleženca - postopek izdaje soglasja
Zakon o graditvi objektov določa, da je v postopku izdaje soglasja stranka v postopku samo investitor, razen če poseben zakon določa drugače, ZJC pa nima določbe, da bi imeli lastniki zemljišča ali drugih nepremičnin, ki se nahajajo ob državni cesti, položaj stranke, ko se izdaja soglasje direkcije. Izpodbijano soglasje se ne nanaša na tožnika in z njim ni bilo odločeno o nikakršnih na zakon oprtih pravicah in pravnih koristih tožnikov ali njihovih obveznostih, je le akcesorni akt v postopku izdaje upravnega akta, s katerim bo odločeno o stvari.
brezplačna pravna pomoč - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatev iz naslova stroškov postopka v korist države
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočno odločbo naložilo plačilo stroškov v korist upravičenca, pri organu, pristojnem za brezplačno pravno pomoč, ne more zaprositi za oprostitev njihovega plačila oz. obročno plačilo. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji za oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka oz. za obročno odplačilo le-teh.
Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 5, 5/2. ZMZ člen 30. ZUP člen 8.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - država, pristojna za obravnavanje prošnje - predaja prosilca drugi državi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka bo zaradi razhajanj v datumu tožnikovega rojstva, ki se je na Nizozemskem predstavil kot odrasla oziroma kot polnoletna oseba, v Sloveniji pa kot mladoletna oseba brez spremstva, morala izpeljati postopek za ugotovitev tožnikove starosti, glede na to, da je tudi od te ugotovitve odvisno, katera država je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje. Prvenstveno pa se bo morala tožena stranka opredeliti do vprašanja, ali bi tožnik v primeru predaje Grčiji imel omogočen dostop do učinkovitega azilnega postopka in s tem povezane neodvisne odločitve o zaščiti in begunskem statusu, to je do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja