spor o pristojnosti – izvršba – nepremičnina na območju različnih sodišč – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev
Za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe je treba uporabiti drugi odstavek 166. člena ZIZ, po katerem je za dovolitev izvršbe v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
krajevna pristojnost – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja različnih sodišč
Za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe treba uporabiti drugi odstavek 166. člena ZIZ, po katerem je za dovolitev izvršbe v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
ZIZ člen 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
spor o pristojnosti – ustalitev pristojnosti – izvršba – rubež plačil – dolžnikovo prebivališče
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Okrajno sodišče v Ljubljani se je pravilno zaneslo na podatek, da dolžnik prebiva na naslovu … v Brežicah.
načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic – zavlačevanje postopka – kaznovanje stranke v postopku – denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev – izpodbijanje procesnih sklepov sodišča s pritožbami
V postopku izvršbe se zaradi izpodbijanja sklepov višjega sodišča o pritožbi še niso začela obravnavati za postopek izvršbe relevantna vprašanja. Dolžnik se je namreč zoper sklepe sodišča druge stopnje pritožil že trikrat kljub temu, da mu je bilo vsakič najprej v sklepu prve in nato še sklepu druge stopnje pojasnjeno, da zoper tak sklep pritožba ni dovoljena. Takšno ravnanje vodi k nedopustnemu zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj, kar je višje sodišče utemeljeno opredelilo kot zlorabo procesne pravice in jo sankcioniralo z denarno kaznijo.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015463
ZZK-1 člen 8, 8/1, 41, 98, 98/2, 94. ZTLR člen 33. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 2.
izvršilni postopek - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - začasna odredba - dobra vera - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice - pomen vknjižbe lastninske pravice
Ustavno sodišče, enako kot novejša pravna teorija vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe).
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca.
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 37, 367č.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen državni pravniški izpit - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
Pritožbeno sodišče je drugemu upniku denarno kazen izreklo na podlagi dejanske ugotovitve, da je bila sporna nepremičnina po prodajnem naroku 19. 1. 2009 domaknjena prvi upnici M. U., po prodajnem naroku 13. 1. 2010 drugemu upniku F. U. in po prodajnem naroku 20. 1. 2011 prav tako drugemu upniku F. U., pri čemer pa niti prva upnica M. U., niti drugi upnik F. U. kupnine nista plačala; pritožnik, ki mu je bila torej nepremičnina domaknjena dvakrat zapovrstjo, niti prvič niti drugič ni plačal kupnine, čeprav je bil na tretjem prodajnem naroku ustno opozorjen, da bo ob morebitnem ponovnem neplačilu kupnine kaznovan z denarno kaznijo v znesku 1.300,00 EUR.
ZDavP-2 člen 231, 234, 234/1, 234/2, 234/3, 234/4, 234/5. Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin. Direktiva Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevnmane, carine, davke in druge ukrepe. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2012 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi.
dovoljena revizija po vrednosti - davčna izvršba na denarna sredstva - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - vročitev v uradnem jeziku države članice, kjer je sedež zaprošenega organa Zadeva SEU C - 233/08 - izterjava v okviru vzajemne pomoči - procesne predpostavke za izvršljivost odločbe
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, lahko, kadar odloča o pravnem sredstvu, s katerim se izpodbija veljavnost ali pravilnost izvršilnih ukrepov, kot je vročitev izvršilnega naslova, preveri, ali so bili ti ukrepi pravilno izvedeni po zakonih in drugih predpisih navedene države članice. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice. Naslovniku izvršilnega naslova mora biti omogočeno, da se zanesljivo seznani vsaj s predmetom in podlago zahtevka.
S tem, ko revidentu izvršilni naslov za izterjavo ni bil vročen na zahtevani način, ni bila podana procesna predpostavka za izvršljivost odločbe organa države prosilke glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na pravilno vročitev odločbe stranki, je procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – dodatno sredstvo izvršbe
Če upnik med izvršilnim postopkom, poleg že dovoljenih sredstev izvršbe, predlaga dodatno sredstvo izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč, postane za dovolitev izvršbe krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
Celo če bi v imenu tožničine pravne prednice pogodbo res podpisala oseba brez pooblastila, bi bila ta kljub temu veljavna, ker sta jo tožničina pravna prednica in kasneje tožnica odobrili (prvi odstavek 88. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč jo je tudi tožnica vse do sporazuma 3. 10. 2003 spoštovala in štela za veljavno. Sama je stanovanje še nadalje pustila v posesti pete toženke, od nje pa je zahtevala plačilo kupnine.
V primeru neizpolnitve pogodbe z zaporednimi obveznosti, ta ni razdrta že po samem zakonu, pač pa le, če jo druga stranka razdre v skladu s pogodbenimi in zakonskimi pogoji (prim. 129. in 546. člen ZOR). Tožnica v tem postopku ni zatrjevala, da je pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti pete toženke razdrla (to bi morala storiti tudi po 127. členu ZOR, na katerega se sklicuje v reviziji). Nasprotno - zatrjevala je, da je prodajalka peto toženko pozivala na plačilo obrokov, torej na izpolnitev pogodbe.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca
Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – elektronska izvršba - COVL
Sodišče ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. l. RS, št. 121/2007) zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba z rubežem denarnih sredstev - ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Tudi če bi med postopkom prišlo do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne bi upoštevale, zaradi česar bi ostalo isto sodišče še naprej pristojno.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, se zadeve zato ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), ampak je še naprej podana pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo.
ZZZDR člen 57, 57/1, 58, 58/2, 62, 62/2. OZ člen 256.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje - pravni posel med zakoncema – darilna pogodba
Zakonca sta 7. 11. 2001 sklenila darilno pogodbo v notarskem zapisu, s katero je toženec četrtinski del nepremičnine prenesel na toženko, tako da je ta, ob predhodnem vpisu do 1/4, postala lastnica ½ te nepremičnine (druga polovica je bila odsvojena že leta 1999). To pomeni, da je ¼ deleža na predmetni nepremičnini postala posebno premoženje toženke.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - rubež denarnih sredstev – ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošnih znanih dejstev.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – razveljavitev klavzule o izvršljivosti – odločitev o dovolitvi izvršbe - COVL
Iz besedila tretjega odstavka 40.c člena ZIZ in splošnega pravila v prvem odstavku 40.c člena izhaja, da je zakonodajalec hotel doseči, da sodišča ne bi po prejemu predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, tudi kadar je ta neutemeljen, izvršilnih spisov takoj vrnila COVL Okrajnega sodišča v Ljubljani, ampak le takrat, ko bo to sodišče tudi že ugotovilo, da je predlog utemeljen.
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 94, 243.
izvršba na nepremičnine – tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – obstoj veljavnega razpolagalnega pravnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe – solastnina - vpis v zemljiško knjigo
Upoštevaje zlasti dejanske ugotovitve, da sta tretji tožnik in pravna prednica prvih dveh tožnic že precej pred toženkino pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku razpolagala z veljavnima zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporni nepremičnini, bi nižji sodišči morali upoštevati, da so kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa na tretjega tožnika in njegovo ženo že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo v izločitveni pravdi. Imela sta (so)lastninsko pravico v pričakovanju, s tem pa pravico, ki preprečuje izvršbo.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – bivališče dolžnika – podatki iz centralnega registra prebivalstva
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
spor o pristojnosti – izvršba na sredstva na dolžnikovem računu – sprememba bivališča dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo – ustalitev pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že pojasnilo, da se po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP krajevna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Položaj, ko se okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča, spremenijo med postopkom, ureja določba tretjega odstavka istega člena: sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.