določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – izvršilni postopek – nedopustnost izvršbe – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V obravnavani zadevi kot udeleženci izvršilnega postopka nastopa več oseb, ki so vložili ugovor tretjega in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe na določene predmete izvršbe. Glede na to, da je ena od teh udeleženk postopka sodnica na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, ki vodi izvršilni postopek, bi utegnila biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izvršilni postopek – sodnica pristojnega sodišča kot zakonita zastopnica upnika – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je zakonita zastopnica upnic delno razporejena na pristojno Okrajno sodišče v Litiji za obravnavanje izvršilnih zadev bi utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
Krajevna pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za izvršbo je odvisna od sredstva oziroma predmeta izvršbe. V primeru, ko je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je po določbi tretjega odstavka 35. člena ZIZ izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. To je po določbi prvega odstavka 166. člena ZIZ sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev
Procesno zlorabo je mogoče opredeliti tudi kot razhajanje med objektivno funkcijo procesnega akta in učinkom, ki se v konkretnem primeru z njim dosega, ta pa drugi stranki škoduje ali je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Drži ocena, da dolžničin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva – njeno vlaganje (vsebinsko praznih) pravnih sredstev zoper skoraj vsak procesni sklep sodišča oziroma njihovo kopičenje, vodi (zgolj) k zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj. Slednje pa ni namen pravice do pravnega sredstva ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - razdružitev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Za razdružitev izvršbe tako kot za ločitev pravd velja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, kot da bi bile od vsega začetka vložene različne tožbe oziroma predlogi za izvršbo. Nepravilno je zato stališče predložitvenega sodišča, da naj bi se pri vrstnem redu navedbe nepremičnin upošteval predlog za izvršbo kot celota, in ne le tisti njegov del, na katerega se nanaša (obravnavani) izvršilni postopek zaradi izterjave 292.069,54 EUR s pripadki.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali lahko upnik v okoliščinah konkretnega primera na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) doseže izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine s strani zemljiškoknjižnega lastnika za prenos lastninske pravice na dolžnika oziroma ugotovitev lastninske pravice dolžnika?
- Ali sta v primeru tožbe po določbi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v okoliščinah konkretnega primera zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik nujna sospornika?
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – območje na katerem ležijo nepremičnine
Ker se v predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 6. 5. 2013 predlaga prodaja dolžnikovih nepremičnin v k.o. ..., ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je za odločitev o tem predlogu upoštevaje določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ in prvega odstavka 166. člena ZIZ pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Nepremičnine, na katere je predlagana izvršba ležijo v k.o. Veržej, ki spada v sodno območje Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje in o vseh drugih vprašanjih v izvršbi v zvezi s izvršilnim sredstvom s prodajo nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
spor o pristojnosti - postopke po ugovoru zoper skpe o izvšbi - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva, ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
zahteva za varstvo zakonitosti – izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – pravnomočna sodba – predlog za izvršbo – vrnitev delavca na delo – poziv na delo – vzpostavitev delovnega razmerja – nadomestilo plače - izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo
Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato po vročitvi pravnomočne sodbe (o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo) oziroma njeni izvršljivosti do vzpostavitve delovnega razmerja za naprej ne pride (že) z delodajalčevim enostranskim pozivom delavca na delo, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
ZFPPIPP člen 34, 34/2-4, 131, 131/1, 121/2-3, 268, 268/4, 289, 289/2, 355, 355/3-7. ZDDV-1 člen 88, 88/7.
zavarovanje terjatev – zastavna pravica na nepremičnini - stečajni postopek – občasni stroški stečajnega postopka – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – davek na dodano vrednost – zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 7. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP je pravna podlaga za plačilo davka na dodano vrednost kot občasnega stroška stečajnega postopka v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi za plačilo davka na dodano vrednost v zvezi s pravnimi posli, ki jih je stečajni dolžnik opravil med postopkom prisilne poravnave in pred začetkom stečajnega postopka.
Vrhovno sodišče soglaša z revidentkinim stališčem, da vprašanje o (ne)dopustnosti izvršbe na določen predmet predstavlja vprašanje o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja, ki je ob izpolnjevanju drugih zakonskih predpostavk lahko predmet zahtevka ugotovitvene tožbe. Slednje izhaja tudi iz sklicevanja na tretji odstavek 65. člena ZIZ, ki izrecno predvideva (dopušča) ugotovitveno tožbo s takšnim zahtevkom. Zato lahko tožeča stranka po tretjem odstavku 181. člena ZPP poleg dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka (ZPP govori o „obstoječem zahtevku“) uveljavlja tudi zahtevek, naj se ugotovi, da takšno razmerje (ne) obstaja (vmesni ugotovitveni zahtevek). To pa le, če je vsebina ugotovitvenega zahtevka v razmerju prejudicialnosti do obstoječega zahtevka: če je odločitev o tem odvisna od vprašanja, ali je bila izvršba na ta predmet nedopustna. Prejudicialnost opredeljuje meje pravne koristi za takšen ugotovitveni zahtevek. Možnosti, da se zahtevek, naj se ugotovi, da je bila izvršba na določen predmet nedopustna, še tudi potem, ko je bila izvršba že opravljena, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, obravnava kot dopusten vmesni ugotovitveni zahtevek, torej načelno ni mogoče izključiti.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – združitev pravd
Ker sta stranki izkoristili upravičenje iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ in ker ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti (67. člena ZPP), je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002294
ZIZ člen 15, 77, 256, 256/1. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - predhodna odredba – premičnine
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, v katerem je navedeno, kje so stvari, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ).
izvršba - začetna kumulacija izvršilnih sredstev – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – spor o pristojnosti – dopolnitev predloga za izvršbo
Iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da je o naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev mogoče govoriti v primerih, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi poleg izvršbe z že dovoljenimi sredstvi predlaga izvršbo še z drugimi izvršilnimi sredstvi. A contario to pomeni, da gre v primerih, ko upnik že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v morebitnih dopolnitvah predloga za izvršbo predlaga še druga izvršilna sredstva, za začetno kumulacijo sredstev izvršbe. Zato je vse do dovolitve izvršbe vložene upnikove vloge treba obravnavati kot enotni predlog za izvršbo.
ZPP člen 108, 184, 436, 436/3. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - nasprotna izvršba
Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
zahteva za varstvo zakonitosti – sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – razlaga vsebine sodne poravnave – razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – jasnost pogodbenih določil – sporna pogodbena določila – skupni namen pogodbenikov – pravilo sočasnosti izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe oziroma poravnave uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Uporaba te določbe ne terja ugotavljanja dejanskega stanja in je zato odločitev sodišča, ali bo sploh ugotavljalo skupen namen pogodbenikov, odvisna od izbrane metode razlage pogodb. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (drugi odstavek 82. člena OZ). Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila: le golo sklicevanje nanjo, ki ni hkrati podprto z ustrezno kvalitetnim trditvenim gradivom, ne zadošča; pogodbeno določilo namreč lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
povrnitev prmoženjske škode – odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine v izvršbi - objava zapisnika o rubežu na oglasni deski sodišča – zaznamba izvršbe
Objava zapisnika rubeža na oglasni deski ima pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člen ZIZ), publicitetni učinek tega dejstva pa je pravno relevanten le do zaključka izvršilnega postopka (domika in izročitve nepremičnine kupcu).
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – ustalitev pristojnosti – prebivališče dolžnika
Spremembe, ki veljajo za odločanje o pristojnosti so sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju, ker je v izvršilnem predlogu navedeno, da dolžnik prebiva na območju navedenega sodišča.