ZEN člen 35, 35/4, 35/4-1, 136. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
postopek evidentiranja urejene meje - evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Ker je drugostopenjski organ, da bi preizkusil pravilno uporabo določbe iz 1. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN, v postopku za izdajo izpodbijane odločbe izvajal dokaze, bi tožnico z ugotovljenimi dejstvi in dokazi zanje, saj je šlo za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev, moral seznaniti, ter ji dati možnost izjave. Ker tako ni ravnal, je kršil pravila postopka; če (namreč) stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, se to v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ureditev meje - sodni postopek urejanja meje - ustavitev postopka - sprememba vrste rabe - parcelacija
Med strankama ni sporno, da je sodišče s sklepom N 23/2012 postopek ureditve meje ustavilo, zato ni pogojev za nadaljevanje upravnega postopka. V upravnem postopku se namreč sporne meje ne morejo urediti, ker za to ZZKat ne določa pravne podlage.
Na podlagi določbe 27. člena ZZKat se parcelacija ne sme izvršiti, če posestne meje obstoječih in novo osnovanih parcel niso bile predhodno ugotovljene v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker v zadevi ni sporno, da je bil v konkretni zadevi mejni ugotovitveni postopek ustavljen in ker se meja ne more ugotoviti tako, da bi se prevzela iz podatkov obstoječega katastra, saj je bil sprožen sodni postopek ureditve meje, sodišče pritrjuje upravnima organoma, da v upravnem postopku v konkretnem primeru parcelacije spornih parcel ni mogoče izvesti.
ZUP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1. ZEN člen 29, 31, 31/2, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 18, 35.
evidentiranje urejene meje - elaborat urejene meje - odmera javne ceste - dokazni predlog - ustna obravnava - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Uradna oseba, ki vodi postopek, ni dolžna izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, pač pa le tiste, ki so ključni za odločitev. Če uradna oseba oceni, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, mora svojo odločitev o tem ustrezno utemeljiti v odločbi.
Razloga za spremenjeno stališče in tudi različno odločitev glede na presojo sodišča, v zadevi tožnika, ki se je vodila pod opr. št. III U 241/2012, prvostopenjski organ ni pojasnil. Prav tako tudi drugostopenjski organ ni utemeljil svojega drugačnega stališča od stališča, ki ga je sprejel prvostopenjski organ glede parc. št. 1491/0 in 1468/5. Na podlagi tako nasprotujočih si obrazložitev ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka sprejela odločitev, da se katastrske meje prej navedenih parcel dotikajo oziroma sekajo katastrsko mejo parc. št. 2306/3, oziroma da je ne sekajo. V kolikor je ne sekajo, bi moralo biti v obrazložitvah obeh odločb skladno pojasnjeno, na kakšni podlagi je bilo to ugotovljeno, v kolikor pa do tega sekanja pride, bi morala tožena stranka pojasniti, ali je meja med temi parcelami urejena, oziroma identificirati postopek, v katerem se ureja.
ZEN člen 11, 28, 28/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. SPZ člen 74, 77.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - pravni interes - zakupnik
ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/2, 36, 36/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4. ZPP člen 155, 155/1. ZUS-1 člen 25.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika - napaka volje - nestrinjanje s predlagano mejo - umik zahteve za evidentiranje urejene meje - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Iz zapisnika izhaja, da je voden tako, kot določajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN ter 4. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. To pa pomeni, da sodišče šteje, da vsebina v zapisniku zapisanega ustreza poteku in vsebini opravljenih dejanj in danih izjav. Tudi sam tožnik v tožbi ne trdi, da bi na zapisnik pred njegovim podpisom podal pripombe (v smislu, da bi v zapisniku kaj ne bilo zapisano ali ne bilo zapisano pravilno) ali da bi na mejni obravnavi izrazil nestrinjanje s predlagano mejo, ob tem ko bi hkrati pokazal svojo mejo, kar bi pomenilo – glede na peti odstavek 31. člena ZEN – da s predlagano mejo ni soglašal. Kar pomeni, da (niti) ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane in zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo.
Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati; lahko se uveljavlja v pravdnem postopku.
obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zahteva za izrek ničnosti obvestila - zavrženje zahteve
Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila tožečo stranko. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Ker obvestilo ni upravna odločba, zoper obvestilo ni mogoče vložiti pravnih sredstev, kar izhaja tudi iz samega akta (nima pravnega pouka).
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila
Poštna knjiga po mnenju organa izkazuje, da je tožnik bil vabljen na mejno obravnavo in da je bilo vabilo nanjo pravilno in pravočasno. Navedeni zaključek prvostopenjskega organa ni pravilen. Ob dejstvu, da je bilo vabilo poslano priporočeno po pošti ter da ga tožnik ni dvignil, v zadevi ni izpolnjen pogoj, da je predložena poštna knjiga popolno dokazilo, ki dokazuje pravilnost tožnikovega vabljenja. Torej dokazilo, ki naj bi dokazovalo pravilnost vročitve, ne izkazuje, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga je lastnik prejel vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave, kot določa kot drugi pogoj za presojo popolnosti dokazila peti odstavek 30. člena ZEN.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Geodet mora opozoriti stranke na posledico, ki iz njenega nestrinjanja s pokazano mejo in nato neaktivnostjo, da bi pokazali svojo mejo, izhajajo. Vendar pa opustitve opozorila v obravnavani zadevi ni šteti kot pravno relevantno za odločitev, ker ob vsebini izjave, ki jo je podala pooblaščenka, prvostopni organ ni imel podlage, da uporabi fikcijo strinjanja, saj je pooblaščenka opisala mejo, ki jo v naravi tožnika zatrjujeta, kar posledično pomeni, da je bila s strani strank njihova meja opisana, ter bi bilo zato tudi šteti, da je bila „pokazana“. Zato bi moral v skladu z opisano mejo s strani tožnikov geodet le-to prikazati v elaboratu ureditve meje, prvostopenjski organ pa ne uporabiti fikcije o strinjanju s predlagano mejo.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - napaka volje - soglasje lastnikov - združitev postopkov
Tožnica se moti, da ni bilo podanih vseh soglasij in da bi jo moral organ osebno povabiti, da se o poteku meje izjavi. Če pa je tožničin pooblaščenec na mejni obravnavi podal izjavo, ki vsebinsko ne izraža prave volje tožnice, pa lahko to napako volje tožnica uveljavlja v pravdnem postopku po tretjem odstavku 36. člena ZEN. Pojem zastopanja pomeni izražanje volje v imenu osebe, ki je zastopana pri določenem dejanju in ne zgolj nadomestitev same prezence osebe, kot to skuša prikazati tožnica.
Vložene zahteve se nanašajo na evidentiranje urejenih meja ali delov meja parcel, ki se vse nahajajo na istem območju in so si nekatere med njimi sosednje parcele, vse tri stranke z interesom pa so vložile zahtevo za evidentiranje urejene meje, torej zahtevo po 28. in nadaljnjih členih ZEN, zato je prvostopni organ po prejemu zahtev strank z interesom le-te na podlagi 130. člena ZUP združil v en postopek.
evidentiranje urejene meje - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnici na stopnji verjetnosti nista izkazali nastanka težko popravljive škode, ki naj bi jo bilo z zadržanjem izvrševanja izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča treba preprečiti, zato je sodišče njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe ob uporabi določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - parcelacija za potrebe razlastitve - mejna obravnava - domneva strinjanja s pokazano mejo
Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije je ob ugotovitvi, da je občina upravljavec javne ceste, ki poteka tudi po zemljiški parceli št. 884/3, na podlagi petega odstavka 13. člena ZCes-1, vložila upravičena oseba.
Iz zapisnikov mejne obravnava izhaja, da se tožnik z mejo po podatkih zemljiškega katastra ni strinjal, ni pa v postopku želel pokazati svoje meje, zato je nastopila zakonska fikcija iz petega odstavka 31. člena ZEN. Glede na navedeno je upravni organ imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - podatki v zbirki listin - zadnji vpisani podatki
Iz tretjega odstavka 9. člena ZEN kot tudi prvega odstavka 15. člena ZEN izhaja, da se pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra preverjajo zadnje vpisani podatki oziroma ujemanje zadnje vpisanih podatkov s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin. V nasprotnem primeru bi ob potencialni spremembi podatkov na tej podlagi lahko prišlo do posega v dokončno oziroma pravnomočno urejena razmerja v zemljiškem katastru med lastniki oziroma uporabniki zemljišč oziroma stavb. Za dopustnost takega posega pa je treba, ob zagotovitvi materialnopravnih in procesnih garancij vseh udeležencev, izpeljati postopek po ZEN, ga zaključiti z izdajo ustrezne odločbe in po dokončnosti oziroma pravnomočnosti take odločbe opravljene spremembe tudi evidentirati.
ZEN člen 9, 9/1, 9/3. ZUP člen 154, 154/1, 190, 194, 194/2, 194/4.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - izvedensko mnenje - listinski dokaz - ustna obravnava
V upravnem postopku uradna oseba ni sama postavila izvedenca, ampak je uporabila izvedensko mnenje iz sodnega postopka, zato ima to mnenje sicer značaj listinskega dokaza, ker pa ni sledila strokovnemu mnenju, bi morala v postopku tudi sama opraviti dokaz z izvedencem, kar pomeni, da bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku za potrebe upravnega postopka sam postaviti bodisi istega ali pa katerega drugega izvedenca, upoštevajoč tudi pravila 190. člena ZUP in dati stranki možnost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec. Kot je bilo že pojasnjeno, je pri dokazu z izvedencem ustna obravnava obvezna, kar izhaja tudi iz 194. člena ZUP.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - predlagana meja - strinjanje s predlagano mejo
Iz 4. točke zapisnika mejne obravnave je razvidno, da je geodet prisotnim na obravnavi pokazal mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih tudi seznanil s stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Prav tako iz zapisnika izhaja opis predlagane meje in da se vsi navzoči, med njimi tudi tožeča stranka, strinjajo s predlagano mejo. Navzoči so bili tudi opozorjeni, da se strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje in se s predlagano mejo ne strinjajo. Navedeni zapisnik vsebuje tudi navedbo, da je bil strankam prebran in da nanj nimajo pripomb in da s svojim podpisom potrjujejo, da se strinjajo z urejeno mejo. Zapisnik je bil s strani navzočih, tudi tožeče stranke, podpisan. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je geodet postopek mejne obravnave vodil skladno z določbami ZEN.
ZEN člen 4, 70. ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5.
kataster stavb - vpis v kataster stavb - obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla kot dan, ko naj bi zvedela za sklep, 23. 7. 2013, ko naj bi jo o tem seznanila pooblaščena odvetnica, in kot dokaz priložila elektronsko sporočilo z dne 23. 7. 2013, s katerim je prvostopenjski organ odvetnici posredoval kopije vročilnic za sklep z dne 18. 7. 2012. Tudi po presoji sodišča tožnica z navedbo navedenega datuma in predloženim dokazom ni izkazala, da je bila 23. 7. 2013 najprej seznanjena s sklepom z dne 18. 7. 2012; izkazala je le, da je tega dne (njena odvetnica) pridobila od prvostopenjskega organa (predhodno naročene) kopije vročilnic.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - pravilnost vpisa
Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Kakor izhaja iz upravnega spisa, je bila glavna obravnava v zadevi opravljena. O njej je bil sestavljen zapisnik, iz katerega izhaja, da se vsi lastniki, vključno s tožečo stranko, strinjajo z delitvijo stavbe in vzpostavitvijo novih delov stavb ter da s takšno spremembo etažnega načrta soglašajo, kar so potrdili z podpisom navedenega zapisnika. Neutemeljen je zato ugovor tožeče stranke, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno, saj odločitev temelji prav na navedenem elaboratu.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - parcelacija - soglasje lastnikov
Prvostopni organ je razpisal ustno obravnavo, ki sta se je udeležila oba tožnika in izjavila, da se s potekom dela mej, ki se nanašajo na njune parcele, strinjata, ne strinjata pa se s parcelacijo.
Kot je tožnikoma pojasnil že prvostopni (in tudi drugostopni) organ, je bila parcelacija izvedena na podlagi OPN, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Če pa se parcelacija izvede na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, pa mora po šestem odstavku 48. člena ZEN elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (kar je v obravnavanem primeru izkazano in niti ni sporno), soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno.
evidentiranje urejene meje - sprememba predlagane meje - sodni postopek urejanja meje - umik tožbe
Sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, je možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To pomeni, da bi morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku.
ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ne določata, da se zaradi odstranitve mejnika vodi upravni postopek oziroma o tem izda upravno odločbo. Kar pomeni, da zadeva odstranitve mejnika ni upravna zadeva (2. člen ZUP). Zato je prvostopenjski organ zahtevo, s katero sta tožnika zahtevala odstranitev mejnika, na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel.
register nepremičnin - sprememba podatkov v registru nepremičnin - kataster stavb - dejanska raba stavbe
Po 79. členu ZEN se v katastru stavb vodijo podatki o dejanski rabi stavbe v skladu z veljavno klasifikacijo vrste objektov (med drugim se po šifrantu registra nepremičnin in katastra stavb stavba lahko opredeli kot kulturni spomenik – 1273001) in ta raba se določi glede na pretežni namen uporabe stavbe. Tožniki imajo torej možnost predlagati spremembo za njih spornega podatka v katastru stavb in če bodo s svojo zahtevo uspeli, bo ta sprememba posledično upoštevana tudi v registru nepremičnin.