evidentiranje meje - zavrženje tožbe - pravna korist - pravni naslednik
Iz določb 11. in 28. člena ZEN izhaja, da predlagatelj postopka evidentiranja meje, ki tekom tega postopka lastništvo nepremičnine (katere meje se urejajo) prenese na drug subjekt, preneha biti stranka tega postopka, namesto njega pa v postopek vstopi novi lastnik oziroma pridobitelj te nepremičnine.
ZUP člen 241, 241/1, 246, 246/4. ZEN člen 27, 27/2, 28, 40, 40/2, 49, 49/1, 52, 52/2.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - parcelacija - načelo kontradiktornosti - predlagana meja - soglasje
Iz določil ZUP ne izhaja zahteva, da bi moral upravni organ ob preizkusu pritožbe (prvostopenjski organ) oz. pred izdajo odločbe, s katero zavrne pritožbo (drugostopenjski organ), morebiti prejeto izjavo stranke z nasprotnim interesom o pritožbi vselej vročiti tudi pritožniku (in temu omogočiti tudi izjasnitev glede takšne izjave). Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je takšno ravnanje upravnega organa, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, potrebno v primeru, ko namerava organ na podlagi prejete izjasnitve v svoji odločbi dopolniti razloge izpodbijane odločitve, pri tem pa navajati za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, glede katerih pritožniku predhodno ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Položaj, v katerem pritožniku še pred izdajo drugostopenjske odločbe to ne bi bilo omogočeno, bi namreč predstavljal kršitev omenjenega načela. Ker bi se v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZEN na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru ta del meje novih parcel vpisal kot urejen del meje, bi bil tožnik s tem dejansko onemogočen v možnosti ureditve meje med njegovo parcelo 1467/8 in prejšnjo parcelo 1467/12 oziroma sedaj nastalimi novimi parcelami. Navedeno po presoji sodišča posledično pomeni, da bi dopustitev parcelacije parc. št. 1467/12 na način, kot je bila izvedena v predmetni zadevi, tj. brez ureditve celotne meje med navedeno in tožnikovo parcelo št. 1467/8, dejansko pomenila obid določb prvega odstavka 49. člena ZEN, katerega posledica bi bila nedopustna onemogočitev tožnika v možnosti uveljavljanja pravic, ki jih ima v zvezi z urejanjem meje v skladu z ZEN.
evidentiranje urejenega dela meje - predlagana meja - soglasje - pokazana meja
Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila tožnici na mejni obravnavi pokazana predlagana meja, tožnica pa kljub pozivu ni pokazala svoje meje, pri tem pa jo je prvostopenjski organ seznanil s petim odstavkom 31. č lena ZEN. Glede na to, da je bilo tožnici omogočeno, da pokaže svojo mejo in da je bila tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve, je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje, na tej podlagi pa tudi izdal izpodbijano odločbo.
kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - seznanitev strank z elaboratom - izjava geodetskega podjetja o seznanitvi strank z elaboratom - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Kot izhaja iz določb ZUP, ki urejajo temeljna načela upravnega postopka, mora upravni organ stranko pred izdajo odločbe seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka, tako da se lahko stranka izreče o vseh dejstvih in okoliščinah ter učinkovito uveljavi svoje pravice oziroma pravne koristi.
ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.
evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu
Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.
Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
evidentiranje urejenega dela meje - poprava odločbe - očitna pisna pomota
Predstavljena določba 223. člena ZUP jasno opredeljuje doseg popravnega sklepa: namenjen je izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
parcelacija - odločba o parcelaciji - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje - neobstoj ničnostnih razlogov
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 279. členu ZUP, in predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov (prim. sodba X Ips 276/2007 z dne 24. 3. 2009, I Up 397/2005 z dne 7. 9. 2005, X Ips 851/2006 z dne 18. 2. 2010 ter sodba in sklep X Ips 391/2012). Drugo nedovoljeno ravnanje bi moralo biti uperjeno zoper uradno osebo, ki je v zadevi odločala, pri čemer bi moralo vplivati na njeno voljo, da bi izdala drugačno odločbo, kot bi jo izdala, če tega pritiska, izsiljevanja ali drugega nedovoljenega ravnanja ne bi bilo.
ZEN člen 29, 35, 35/1, 35/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 8, 20, 20/1.
evidentiranje meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča
Ker je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, predmetni elaborat ureditve meje pa izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica kot lastnica v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.
zemljiški kataster - ureditev meje - elaborat ureditve meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek
V upravnem postopku se ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje in morebitno priposestvovanje spornega zemljišča pa je možno uveljavljati le v sodnem postopku.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - pogoji za izdajo potrdila - pravni interes
Iz tožbenih navedb izhaja, da želi tožnik vložiti odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe predmetnih zemljišč po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ker prvostopenjski organ tožnikovega pravnega interesa v zvezi z obravnavano vlogo s sploh ni ugotavljal, temveč je (napačno) štel, da tožnik „očitno v vlogi ne uveljavlja nobene svoje pravice ali pravne koristi“, je tožnikovo vlogo zavrgel preuranjeno.
Dolžnost organa je, da o vsakršnih spremembah podatkov oziroma vpisu novih in izbrisu podatkov iz zemljiškega katastra obvesti lastnika predmetnih parcel. Kolikor je do sprememb v zemljiškem katastru prišlo, pa o tem tožnik oziroma njegova pravna prednica (še) nista bila obveščena, je dolžnost organa, da na poziv tožnika, kot sedanjega lastnika predmetnih zemljišč, to stori. Ker organa teh dejstev v postopku nista ugotavljala, pa so za odločitev, kolikor je tožnikov pravni interes podan, pravno relevantna, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti,
ZEN člen 27, 28, 47, 48, 49, 49/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
ureditev meje - evidentiranje meje - evidentiranje parcelacije - mejna obravnava - prepozen ugovor - prekluzija
Posamezna upravna zadeva je evidentiranje meje posamezne parcele in njena parcelacija oziroma samo parcelacija, če ima parcela meje že urejene. Upravni postopek se z začne s predlogom upravičenega predlagatelja (28. oziroma 48. člen ZEN). Če tak predlog za parcelo prve tožnice in drugega tožnika ni bil vložen ter zato o njuni parceli ni bilo odločeno, ni prišlo do posega v njun pravni položaj.
Mejna obravnava ni del upravnega postopka, geodetska uprava pa v upravnem postopku odloči le o zahtevi upravičenega predlagatelja.
ZEN člen 20, 20/1, 30, 30/3, 31, 31/5, 39, 39/5, 121, 121/1.
mejna obravnava - urejena meja - zaščitena kmetija - pravica do izjave
Niti iz določil ZKZ, v povezavi z ZDKG, niti iz določil ZEN (enako pa tudi ne iz kakega drugega predpisa) ne izhaja, da pri zaščitenih kmetijah ne bi bilo mogoče izvesti postopka evidentiranja urejene meje, kot je bil izveden v konkretnem primeru, ali da bi bilo pri tem treba upoštevati kakršnekoli omejitve ali posebnosti. Pri navedenem postopku namreč že po naravi tega ne gre za promet z zaščiteno kmetijo, na katerega bi se nanašale omejitve iz ZKZ. S tem povezanim (sicer povsem pavšalnim) očitkom tožnikov utemeljenosti tako ni mogoče priznati.
Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila prva tožnica na mejni obravnavi pozvana, da pokaže svoje meje in opozorjena na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN, a meje ni pokazala, zaradi česar je bilo potrebno šteti, da se z mejo strinja.
evidentiranje urejenega dela meje - ustna obravnava - vročilnica - podpis vročilnice
Sodišče sodi, da je drugostopni organ z povzeto obrazložitvijo zavrnitve tožnikovega ugovora ravnal napačno. Ne samo, da je sam primerjal več podpisov v upravnih spisih, temveč se je tudi opredelil do njihovega ujemanja oziroma identičnosti, za kar ni imel podlage. Ni namreč mogoče reči, da upravni organ sam razpolaga s strokovnim znanjem, ki je potrebno za presojo identičnosti podpisov, tj. znanjem grafološke stroke, da bi lahko sam (brez postavitve ustreznega izvedenca tj. izvedenca grafološke stroke) napravil zaključek o tem, ali je tožnik vabilo prejel ali ne (s primerjavo podpisov v spisu), še zlasti glede na posledico, ki iz take situacije izhaja (glej zgoraj citirani drugi odstavek 38. člena ZEN).
ZEN člen 11, 11/1, 12, 28, 29, 29/2, 30, 30/3, 32. ZAgrS člen 2, 2/1, 15. ZPVAS člen 2, 2/1, 11, 12, 12/2.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - pravna sposobnost - agrarna skupnost - pooblastilo za zastopanje
Agrarna skupnost po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZPVAS ni pravna oseba; je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (vendar v konkretnem primeru ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine; bodisi kot lastniki (1. alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS). Upravna organa imata sicer prav, ko navajata, da je skladno z 32. členom Pravil agrarne skupnosti za zastopanje in predstavljanje agrarne skupnosti upravičen predsednik upravnega odbora in da zbor agrarne skupnosti lahko določi ali pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala in predstavljala agrarno skupnost proti tretjim osebam, vendar odgovora na vprašanje, kdo lahko sodeluje v postopku pri izvedbi geodetskih storitev in v upravnem postopku, ki ga vodi geodetska uprava, po presoji sodišča ne gre iskati v ZPVAS, Pravilniku in Pravilih, temveč v ZEN, ki kot lex specialis ureja obravnavano področje.
ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/6. ZUP člen 247, 247/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - ničnostni razlog - odločba, izdana v upravnem postopku - sodna pristojnost
Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele, pri čemer pa je mejo med tema deloma določilo že sodišče, se v postopku ni ravnalo pravilno. Prvostopenjski organ bi moral upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom pristojnega sodišča o sodni ureditvi meje (s strani omenjenega sodišča ali tožnika) ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri pristojnem sodišču glede na podatke upravnih spisov.
evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - javno dobro - mejna obravnava
Tožnika, ki nista zadovoljna z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, nista prekludirana, da sodno ne bi uredila meje pred pristojnim sodiščem - ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa. Upravni postopek ni procesna predpostavka za sodno določitev meje v smislu 26. in 39. člena ZEN v zvezi z 77. členom SPZ. Ne more pa organ, ki je dolžan urediti mejo po določbah ZEN, varovati tožnikove zahteve izven pravil o ureditvi meje po ZEN. Katere svoje pravice v takem postopku bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
ZEN člen 31, 31/5, 32. ZUP člen 169, 169/1, 171, 171/1, 214.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - soglasje lastnikov - zapisnik - nestrinjanje s potekom predlagane meje - javna listina - obrazložitev odločbe druge stopnje
Podpis zapisnika mejne obravnave ni nujen. Vendar mora biti zapisnik, če ni podpisan, tako natančen, da ni nobenega dvoma o tem, da je bil lastnik, ki se z urejenim delom meje ne strinja, opozorjen, da pokaže svojo mejo in na posledice, če tega ne stori.
Tožnik je v pritožbenem postopku ugovarjal nepravilnosti vodenja postopka po ZEN in Pravilniku ter da zapisnik ni sestavljen v skladu z dejanskim dogajanjem, torej da ne dokazuje tega, kar se je na obravnavi dogajalo. Drugostopni organ je prvi, ki je te navedbe obravnaval. Po presoji sodišča mora zato njegova odločba glede teh, novih dejstev in dokazov, vsebovati obrazložitev, kakršno terja 214. člen ZUP. V obravnavani zadevi pa drugostopenjski organ novih dejstev in dokazov, kot utemeljeno opozarja tožnik, ni presodil.
ZEN člen 11, 11/1, 11/5. ZUP člen 147, 147/1, 263, 263/1, 263/1-4, 279, 279/1, 279/1-5, 279/1-6.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - ničnostni razlogi - obnovitveni razlogi - solastnik nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dedič
Elaborat geodetske storitve res ne predstavlja prehodnega vprašanja kot navaja toženka. Predhodno pa je vprašanje, kdo so lastniki nepremičnine, katerih meje se ugotavljajo. Brez odgovora na to vprašanje namreč ni mogoče rešiti same zadeve, saj morajo v postopku evidentiranja meje sodelovati lastniki nepremičnin. Prav tako je to vprašanje samostojna pravna celota, o kateri je v primeru spora pristojno odločati sodišče. Toženka se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 11. člena ZEN, ki določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki oziroma lastnice nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače. Drži, da so to osebe, ki sodelujejo v postopku, vendar ZEN ne uvaja fikcije, tj. ne izključuje možnosti, da je lastnik nepremičnine dejansko drug. V primerih, ko se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona ali pravnomočne odločbe, namreč vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, ampak zgolj deklaratoren.
zemljiški kataster - ureditev meje - parcelacija - zavrnitev zahteve
Besedilo tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno določa, da se parcelacija opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku le, če tak sodni postopek teče in če se konča z meritorno odločitvijo sodišča o ureditvi mej. To namreč izhaja tako iz prvega stavka navedenega odstavka, ki govori o uvedbi sodnega postopka in torej predpostavlja odprt sodni postopek urejanja meje, kakor tudi iz drugega in tretjega stavka, ki določata, da se dokončna meja v zemljiški kataster vpiše po meritornem zaključku sodnega postopka urejanja meje. Po presoji sodišča iz tretjega odstavka 46. člena ZENDMPE jasno izhaja, da namen ureditve po tej določbi ni v tem, da se parcelacija izvede, ne da bi bila meja urejena, temveč le omogoča, da se parcelacija izvede, še preden se v sodnem postopku meja meritorno uredi. Navedena ureditev torej predpostavlja, da do ureditve meje v sodnem postopku tudi dejansko pride, torej da je odločitev sodišča meritorna.