evidentiranje urejene meje - po dosedanjih predpisih urejena meja - s predpisano natančnostjo urejena meja
Glede na to, da se kot urejene lahko evidentirajo meje le, če geodetski organ ugotovi, da je izpolnjen pogoj, da so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo (peti odstavek 136. člena ZEN), prvostopenjski organ pa na podlagi dokumentov zbirke listin izpolnjevanja tega pogoja ni ugotovil, tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je odločba nezakonita, ker ne vsebuje ugotovitev o tem, kdo, kdaj in s kakšnimi nameni je na listinah popravljal podatke, napačno vrisoval ali odtujeval listine. Za odločitev v postopku, vodenem po 136. členu ZEN, namreč to niso pravno pomembna dejstva in okoliščine. Organ je zavrnilno odločbo mogel izdati, glede na to, da je ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 136. člena ZEN.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhaja, da se tožnik s predlagano mejo ni strinjal, kot to trdi tožnik v tožbi, temveč, da se ni strinjal z odmero (parcelacijo) parcele, zaradi česar ni podpisal zapisnika, šele v pritožbi pa je smiselno ugovarjal predlagani meji, s tem, ko je trdil, da je na mejni obravnavi svojo mejo pokazal. Prvostopenjski organ je tako glede na nejasnost tožnikovih izjav (in sledeč pravilnim napotkom drugostopenjskega organa) postopal pravilno, ko je tožniku v ponovnem postopku poslal poziv po 36. členu ZEN, pri čemer ga je izčrpno in pravilno opozoril na vse pravne posledice, tudi na to, da bo opravil ustno obravnavo, če bo tožnik poslal izjavo, da se s predlagano mejo ne strinja. Tožnik se na poziv organa ni odzval, zaradi česar je organ smel sprejeti izpodbijano odločitev.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.
obvestilo o spremembi podatkov vrste rabe - upravna odločba - pravno sredstvo
Obvestilo, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo, je bilo izdano na podlagi 160. člena ZEN. Z njim ni neposredno odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je ta le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra - po tem ko so bili glede na dejansko stanje v naravi na predpisan način ugotovljeni - vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih. Ker gre za seznanitev stranke z dejstvi (vrsta rabe, katastrska kultura so dejstva) in se v tem postopku (še) ne odloči o nobeni pravici ali obveznosti, obvestilu ni mogoče dati pomena odločbe v smislu ZUP in ga brez izrecne pravne podlage ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so po zakonu predvidena za uveljavljanje nepravilnosti pri izdaji upravnega akta.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Tožnica pozivu organa ni sledila ter ni začela sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, zato je prvostopni organ sprejel pravilni zaključek, da se šteje, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično je smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka. Tožnica je svoje nestrinjanje nedvomno jasno izrazila tako na mejni kot na ustni obravnavi, le predloga za sodno ureditev meje ni vložila v danem roku, pa bi ga morala.
urejanje in evidentiranje meje - neskladje med urejeno in katastrsko mejo - mejna obravnava - podpis zapisnika mejne obravnave - domneva strinjanja s potekom meje
Kolikor se tožnik sklicuje, da je bilo med lastniki sosednjih parcel dogovorjeno, da se meja med (novo nastalima) parcelama določi na podlagi dejanskega uživanja, sodišče pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 31. člena in četrtim odstavkom 38. člena ZEN v zemljiškem katastru ni mogoče kot urejene meje evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Da bi v tem delu šlo za izravnavo meje po 60. členu ZEN, pa noben podatek v upravnem spisu ne izkazuje.
Kolikor tožnik trdi, da meja med (novo nastalima) parcelama in njegovo parcelo ni pravilno urejena, ker mejna točka ni določena skladno s katastrsko mejo, sodišče iz upravnih spisov ugotavlja, da je bil tožnik navzoč na mejni obravnavi. Zapisnik o mejni obravnavi je podpisal in ni dopisal nobenih pripomb k poteku postopka mejne obravnave oziroma k navedbam v zapisniku. S tem se šteje, da je s pokazano mejo soglašal in je zato upravni organ imel podlago za odločitev o evidentiranju urejene meje.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - domneva strinjanja s potekom meje
Tožnika sta vložila zahtevek za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po določbi 9. člena ZEN, ki določa zgolj možnost uskladitve zbirke listin in drugih podatkov z zadnjimi vpisanimi podatki zemljiškega katastra, zato geodetski upravni organ, glede na to, da tožnika nista začela sodnega postopka ureditve meje, ni ugotovil neskladnosti med zbirko listin in zadnjimi zemljiško katastrskimi vpisanimi podatki.
vročitev odločbe - pravnomočnost odločbe - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zemljiški kataster - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Tožnik utemeljeno ugovarja, da bi mu sporna odločba z dne 5. 2. 1985, kot zemljiškoknjižnemu lastniku spornih dveh parcel v času izdaje odločbe, morala biti vročena. Ker mu ta odločba nesporno ni bila vročena, to pomeni, da le-ta ni mogla postati pravnomočna. Iz tega pa sledi, da je njegova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na odločbi z dne 5. 2. 1985 utemeljena.
Po razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti mora upravni organ tožniku vročiti odločbo, zoper katero bo imel nato možnost uveljavljati pravna sredstva.
Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in ureditve meje služečega zemljišča ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi ni izkazan njen pravni interes. Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča tudi v postopku obnove meje med spornima parcelama ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi v tem postopku ni izkazan njen pravni interes. S postopki za ureditev meje, parcelacije in obnove meje v naravi med parcelami, katerih lastnica ni tožnica, namreč njena služnostna pravica ni okrnjena.
evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - vsebina zapisnika
Dejansko stanje v zadevi je bilo nepopolno ugotovljeno, saj iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhajajo vse relevantne okoliščine, ki bi jih organ v zapisniku moral ugotoviti.
ZUP člen 260, 260-1, 260-9, 261, 261/4, 267, 267/2. ZENDMPE člen 26, 26/1, 27, 29, 29/1, 32, 32/3.
ureditev meje - obnova postopka - predhodni preizkus predloga - nova dejstva in novi dokazi - stranka v postopku - zavrženje predloga
Tožeča stranka je svojo neudeležbo na mejni obravnavi uveljavljala že v pravnomočno končanem upravnem postopku, zato je njen predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP treba zavreči.
Celotni upravni postopek v obravnavani zadevi je temeljil prav na dejstvu, da se tožeča stranka z mejo, določeno na mejni obravnavi, ne strinja. Zato predlagani novi dokazi, ki dokazujejo, da ni bila vabljena na mejno obravnavo, niso taki novi dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bili ti dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku.
kataster stavb - izbris stavbe iz katastra stavb - ukinitev identifikacijske številke - obstoj objekta
Sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da je bil objekt nezakonito odstranjen in da, dokler ni odločeno o predlogu za obnovo postopka, objekt formalno pravno obstaja. Tožbene navedbe o nezakoniti in neutemeljeni odstranitvi objekta na postopek izbrisa stavbe iz katastra stavb ne morejo imeti vpliva, saj gre za ugovore, ki jih je lahko tožnik uveljavljal v drugih postopkih, predvsem postopkih zoper odločitev pristojnega inšpektorata.
ZZKat člen 26, 26/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6.
zemljiški kataster - sprememba posestne meje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti zarisa posestne meje, za katero zatrjuje, da je v nasprotju s stanjem v katastru na dan 16. 8. 1977 ter da je prišlo do navedene spremembe brez izvedenega ugotovitvenega postopka in brez izdaje kakršnegakoli upravnega akta. Glede na določbo 279. člena ZUP je za nično, ob izpolnjevanju enega izmed v tem členu določenih pogojev, mogoče izreči le odločbo ali sklep, s katerim je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, ne pa tudi dejanja, kar zahteva tožnik v obravnavani zadevi, saj le-to nima značaja upravnega akta.
Kolikor tožnik meni, da podatki o zemljiškem katastru niso usklajeni, lahko pod pogoji iz 9. člena ZEN zahteva uskladitev podatkov zemljiškega katastra.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - podpis zapisnika o mejni obravnavi
Dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, zato se šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje- ureditev meje v primeru spora - napotitev na sodni postopek - nesprožitev sodnega postopka - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Iz listin upravnega spisa je razvidno, da se s predlagano mejo nista strinjali tožnici, zato je neutemeljen njun tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka na sodni postopek napotiti predlagateljico postopka, saj se je ta s predlagano mejo strinjala.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - stranka v postopku - strinjanje s pokazano mejo
Ker je tožnik mejni obravnavi dokazano in zavestno prisostvoval kot nov solastnik spornih dveh parcel, kar je bilo tudi ustrezno vpisano v zapisnik in torej znano vsem prisotnim, prejšnji solastnik pa se obravnave ni udeležil, je s podpisom zapisnika tožnik izrazil strinjanje s potekom meje tudi glede na novo pridobljenih parcel.
ZUP člen 279, 279/1, 279/2. ZZKat člen 8, 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 23/1. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja člen 4.
postopek izdelave zemljiškega katastra - nova zemljiškokatastrska izmera - javna razgrnitev podatkov - naznanilni list - upravni akt - ničnost upravnega akta
Postopek nove zemljiškokatastrske izmere v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi bil zaključen z izdajo upravne odločbe, zato tožnika ne moreta uveljavljati nepravilnosti, za katere zatrjujeta, da so bile v tem postopku storjene, z uporabo pravnih sredstev po ZUP. O presoji, da naznanilni list, katerega izrek za ničnega predlagata tožnika bi moral prvostopenjski organ njun predlog zavreči, in ne zavrniti. Ne moreta pa tožnika ob jasnem razlogovanju, da se naznanilni list ne more izreči za ničnega, ker ni upravni akt v smislu in 1. in 2. odstavka 279. člena ZUP zgolj zaradi načina odločitve, ki je negativna meritorna namesto formalna (nezakonita), v tožbi z uspehom zatrjevati, da je organ pravno sredstvo dopustil ter v nadaljevanju nato uveljavljati kršite, ki naj bi jih ta v postopku meritornega reševanja predloga zagrešil.
obvestilo o spremembi podatkov vrste rabe - upravni akt - pravno sredstvo
Po presoji sodišča je pravilno stališče upravnega organa, da obvestilo ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom po ZUP. Z obvestilom ni odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je stranka le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih.