evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - neudeležba na mejni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je pozval tožnico, da se izjavi o poteku predlagane meje, čemur je priložil tudi skico iz elaborata, tožnica pa na poziv ni odgovorila, zato je pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično tudi smel izdati akt glede na rezultat izvedenega postopka.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 101. ZEN člen 48, 48/5.
ureditev meje - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka
V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato občina na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije. Ker je odlok o kategorizaciji občinskih cest neustaven v delu, v katerem se nanaša na obravnavano javno pot, občina tudi na njegovi podlagi ne more biti predlagatelj postopka po 13. členu ZCes-1.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker med lastniki parcel ni prišlo do soglasja, je geodet v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN določil potek predlagane meje. Glede na dejstvo, da tožnica ni soglašala s predlagano mejo tudi na ustni obravnavi, jo je prvostopenjski upravni organ, skladno z 39. členom ZEN, pravilno pozval, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetne meje. Ker je ni, je lahko uporabil zakonsko fikcijo, da se tožnica s potekom predlagane meje strinja in so tako izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejene meje v zemljiškem katastru.
ZZKat (1974) člen 31. TZZKat (1965) člen 10. ZUP člen 279, 279/1.
postopek izdelave zemljiškega katastra - naznanilni list - posebni register - ničnost upravnega akta
Naznanilni list št. 31/72 Občine Jesenice za k.o. ... z dne 19. 9. 1972 in posestni register Občine Jesenice za k.o. ... z dne 20. 10. 1970 nimata pravne narave upravne odločbe, ker tedanji predpisi postopka nove izmere niso urejali kot upravnega postopka, v katerem bi bila navedena akta izdana kot posamična upravna akta.
zemljiški kataster - nerazumljiva vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa. Tožnikova vloga in poprava vloge pa sta vsebovala dovolj navedb dejstev in okoliščin, da bi prvostopenjski organ lahko razbral tožnikov zahtevek oziroma predlog.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva o strinjanju s predlagano mejo - tožbena novota
Prvostopenjski organ je določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno uporabil. Namreč, ker se tožnik ustne obravnave pri organu ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil, je imel prvostopenjski organ podlago za uporabo te zakonske določbe, da se šteje, da se tožnika strinjata s potekom predlagane meje. Sklicevanje na bolezen v tej fazi postopka (v sodnem postopku na podlagi tožbe v upravnem sporu) ne more biti upoštevano glede na določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
ZEN člen 9, 9/3, 19, 19/7. ZUP člen 128, 279, 279/1, 279/1-4.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov - ničnost odločbe - obrazložitev obvestila o uskladitvi podatkov
Upravni organ je z odločbo z dne 26. 8. 2013 odločal o zahtevi, ki je tožnici nista vložili, z njo pa je ponovno odločal o vsebini prikaza uskladitve, o čemer je že izdal obvestilo po uradni dolžnosti. Obrazložitev obravnavanega obvestila pa ne omogoča preizkusa, ali je šlo le za uskladitev podatkov zemljiškega katastra, ali pa je upravni organ z vpisom spornih podatkov presegel pooblastilo iz 9. člena ZEN.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - prijava napak - zavrnitev zahtevka
Iz določbe 9. člena ZEN izhaja, da upravni organ po tej določbi ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Tožnika ne moreta naznanilnega lista spremeniti oziroma spremeniti njegovega učinka, kot akta za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker se tožnik in A.A. ustne obravnave nista udeležila, je geodetski organ v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno štel, da se strinjata s potekom predlagane meje.
Pravilna je ocena prvostopnega organa v sklepu z dne 17. 4. 2013, da v vlogi niso bili navedeni konkretni in upravičeni razlogi, saj sta tožnik in žena zgolj splošno in neizkazano zatrjevala, da bosta odsotna ter da zato prosita za preložitev za tri mesece ali več, hkrati pa tudi, da bosta poskušala pridobiti dodatna izvedenska mnenja. Ob sklicevanju na načelo ekonomičnosti postopka in 102. člen ZUP, pa je prvostopni organ utemeljeno zavrnil predlog za preložitev naroka, hkrati pa je mogel nadaljevati s postopkom, saj pritožba zoper sklep ni dovoljena.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - procesna sposobnost stranke
Iz kopije poštne knjige izhaja, da je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo tožniku pravilno oddalo na pošto več kot osem dni pred datumom mejne obravnave. Iz poštne knjige pa so razvidne tudi druge obvezne sestavine, ki jih določa peti odstavek 30. člena ZEN.
Ker tožniku ni odvzeta poslovna sposobnost, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti v njegovo sposobnost, da sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor o procesni nesposobnosti tožnika.
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da tožnik zahteva spremembo podatkov, ki so v zemljiškoknjižnem katastru nastali pri njegovi parc. št. 3383/2 z vrisom parc. št. *52 in 3383/3. Pri preverjanju podatkov je organ prve stopnje na podlagi pregleda arhiva zemljiškoknjižnega katastra ugotovil, da tožnikova zahteva za spremembo ni utemeljena. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na arhivsko gradivo, pri tem pa ne navaja konkretnih podatkov, iz katerih bi moral biti razviden nastanek parcel, vrisanih v letu 2003, in niti njihova izmera. Teh podatkov pa tudi ni v upravnih spisih. Zato sodišče preizkusa pravilnosti dejanskega stanja, ugotovljenega v izpodbijani odločbi, ki mu tožnik ugovarja, ne more preizkusiti, zaradi česar je izpodbijano odločbo odpravilo.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - sprožitev sodnega postopka - domneva strinjanja s predlagano mejo
Z izpodbijano odločbo je bila evidentirana meja med zemljiščema, s katero se tožnica ni strinjala, vendar glede navedene meje ni sprožila sodnega postopka, čeprav je bila nanj napotena. GURS je torej imel v določbi četrtega odstavka 39. člena ZEN pravno podlago za domnevo, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje glede navedene parcele.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - pogoji za parcelacijo in evidentiranje urejene meje - lastništvo zemljišč
V zvezi z lastništvom parcel je upravni organ pravilno pojasnil, da tožnik lastninske pravice ne more uveljavljati v tem postopku, ker to ni stvar tega postopka, v katerem gre za evidentiranje urejene meje in parcelacije, ampak je to stvar ustreznega sodnega postopka.
ureditev meje - mejna obravnava - stik med parcelami
Po prvem odstavku 21. člena ZENDMPE na mejni obravnavi lastniki sosednjih zemljišč za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi meja, ki se ureja. Če je lastnik parcel, med katerima se ureja meja, isti, pokaže potek meje v naravi lastnik sam. Po mnenju sodišča tožnika glede na določbe petega odstavka 29. člena ZENDMPE ne moreta pokazati meje njune parcele 797/2 s parcelo 700/3 in parcelo 856/1. Parcela tožnikov se namreč v nobeni točki ne stika s parcelami, katerih del meje se je uredil z izpodbijano odločbo.
ZEN člen 29, 29/2, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 35, 35/4, 35/4-8. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju ter evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 8.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - kršitev pravil postopka
Sestavina elaborata je tudi zapisnik mejne obravnave, zato je dolžnost upravnega organa v okviru presoje elaborata tudi presoja zapisnika mejne obravnave, ki izkazuje potek mejnega postopka.
Prvostopenjski organ ni preizkusil pravilnosti poteka mejne obravnave, kot je izhajal iz zapisnika o mejni obravnavi. Ker organ ni ustrezno preveril elaborata, ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na podpis zapisnika kot soglasje o strinjanju s potekom meje in določbo 36. člena ZEN, saj zapisnik o mejni obravnavi, ker ne vsebuje navedbe poteka obravnave, s čimer se zastavlja vprašanje pravilnosti in njene izvedbe, ne omogoča presoje elementov, na podlagi katerih je tožnik svojo voljo (soglasje) oblikoval.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - obvestilo o uskladitvi - ujemanje podatkov s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra
Zemljiškokatastrski prikaz nima vpliva na obseg lastninske pravice, na uživanje, razpolaganje, upravljanje, torej na podlagi grafičnega prikaza tožnik ni prizadet v svoji lastninski pravici. Dejanski obseg parcele in njena lega v prostoru, glede na sosednje parcele, se v naravi ni spremenila, v zemljiškokatastrskem prikazu pa bo dejanska lega upoštevana le na podlagi izvedenega postopka ureditve meje, pri čemer pa zemljiškokatastrsko stanje, ki izhaja iz obvestila, ne bo podlaga za ureditev meje glede na sedmi odstavek 19. člena ZEN. Sprememba na podlagi obvestila je vzpostavila parcelo (ki je zaradi prekrivanja katastrskih občin izginila) kot osnovno enoto, na katero se vežejo stvarne pravice. Tožnik nima prav, da imajo podatki iz obvestila vpliv na njegove pravice v smislu obsega parcele (glej peti odstavek 19. člena in tretji odstavek 20. člena ZEN).
sprememba vrste rabe zemljišča - obvestilo o evidentiranju sprememb vrste rabe - upravni akt
Tožnik s tožbo izpodbija obvestilo o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru, ki ga je na podlagi 160. člena ZEN izdala Geodetska uprava RS. S tem obvestilom je bil tožnik (le) obveščen o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru na način, ki ga določa specialni predpis, to je ZEN. Navedeno obvestilo pa ni upravna odločba oziroma upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zoper takšno obvestilo tudi ni mogoč upravni spor.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - pravni interes - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega tožnica želi doseči z odpravo izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da njegova odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker tožnik ni sprejel vabila, in se tako ni izjavil o tem, ali se (ne)strinja z mejo, geodetski organ po postopkovnih določbah ZEN ni bil dolžan razpisati ustne obravnave in je pravilno štel, glede na ravnanje tožnika, da se s tako določeno mejo strinja.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - dokazno breme
Navedbe o tem, kdaj je tožnik zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je prepozno. Prvostopni organ tudi ni bil dolžan tožnika pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga. Dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, je namreč na strani predlagatelja postopka.