ZNB člen 22, 22c, 22c/3. ZUP člen 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197.
opustitev obveznega cepljenja otroka - strokovno mnenje komisije za cepljenje - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem
Ker se s strokovnim mnenjem komisije za opustitev cepljenja ni postopalo kot z izvedenskim mnenjem po pravilih, ki jih določajo določbe od 189. do 197. člena ZUP, tožeči stranki s tem ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Tožnik je odločbo o verifikaciji z dne 4. 5. 2010 prejel isti dan. Zoper njo je imel določen 8 dnevni rok za pritožbo. To pomeni, da je postala odločba veljavna v smislu izvršljivosti, po 5. 5. 2010. Tako tožnik obravnavanega pogoja ob prijavi in izteku razpisnega roka ni izpolnjeval.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva strinjanja z ugotovljenim potekom meje
Razlogi, zakaj stranka v roku, ki ga določa zakon, sodnega postopka ureditve meje ni sprožila, na obstoj domneve o strinjanju z ugotovljenim potekom meje ne morejo imeti vpliva.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2. ZSkuS člen 2, 3, 3/2, 3/4, 4, 9, 9/1, 9/1-1. ZR člen 51, 51/3. ZSŠP člen 2, 2/2.
informacija javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - nosilec javnega pooblastila
Tožeča stranka je nosilec javnega pooblastila, čim pa je nosilec javnega pooblastila, pa je po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ že samo zaradi tega zavezanec po ZDIJZ. Ne glede na to pa je tožeča stranka zavezanec po ZDIJZ tudi zaradi tega, ker je pravna oseba javnega prava.
Tožena stranka, ki je postopek začela po uradni dolžnosti na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28. Tožnik je bil sprejet v državljanstvo z odločbo z dne 23. 5. 2001, ki mu je bila osebno vročena dne 5. 6. 2001, tako da je od tega dne dalje državljan Republike Slovenije, do navedenega datuma pa je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona užival enakopraven status z državljani Republike Slovenije (z izjemo možnosti nakupa nepremičnin).
davek na motorna vozila - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je pri prvostopenjskemu organu vložil zahtevo za vračilo preveč plačanega DMV, o kateri pa še ni odločeno. Torej postopek odločanja o tožnikovi zahtevi ni končan. Pri izpodbijani odločbi tako ne gre za akt iz 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor.
Po 68. členu ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Davčni zavezanec mora opraviti popravek, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot npr. odpovedi nakupov ali znižanja cen, razen v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz 7. člena ZDDV-1 (2. in 3. odstavek 68. člena ZDDV-1). Po 110. členu PZDDV-1 je s spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV, mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka glede na začetno stanje.
Akt, ki se izpodbija v tem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni in neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
V zadnjem trimesečju pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejeta kmetijska subvencija se pri ugotavljanju upoštevanega mesečnega dohodka preračuna na povprečni mesečni znesek, kar pomeni, da se kot relevanten mesečni dohodek zadnjega trimesečja upošteva le pozitivna razlika med minimalnim dohodkom po ZSV in na že naveden način ugotovljenim povprečnim mesečnim zneskom prejete subvencije.
ZPSV člen 4, 6, 16, 17. ZPIZ-1 člen 15, 17. ZZVZZ člen 15.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - dopolnilna dejavnost
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Namen postopka osebnega stečaja je, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo, tudi če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Glede na to, da tožnik, ki je dal predlog za uvedbo stečajnega postopka, nesporno nima nobenega premoženja, uvedba stečajnega postopka proti njemu nima nobene pravne podlage.
Pravilna je tudi presoja tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP, saj je nesporno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/III-I KZ-1, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - obrazložitev odločbe
Uporaba instituta predloga za dopustitev revizije je zelo omejena, kar pomeni, da bi tožena stranka morala obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve BPP, torej bi morala (obrazloženo) utemeljiti ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije. Tega pa tožena stranka ni storila, kar pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZUP, ki se nanašajo na obrazložitev odločbe.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojnost izkaza poslovnega izida - stroški storitev
Verodostojnost izkaza poslovnega izida oziroma letnega poročila je tako zahteva SRS, kot tudi zahteva zakona o obdavčenju, ki napotuje na njihovo uporabo. Po naravi stvari je pogojena z verodostojnostjo podatkov o posameznih poslovnih dogodkih, ki so predmet knjigovodskega evidentiranja, in s tem z verodostojnostjo listin, ki so podlaga za knjiženje. Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS (2006), je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja in torej le za način sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov. Ko gre za stroške (materiala in) storitev, pa se le-ti po izrecni določbi SRS 14.10 lahko pripoznajo le na podlagi listin, ki dokazujejo njihovo povezanost z gospodarskimi koristmi.
Pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Določba 123. člena ZGO-1B torej predpisuje način izvajanja nadomestne gradnje, skladno z določbami prostorskega akta, v konkretnem primeru Odloka.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - olajšava za investiranje
ZDoh-1 v 42. členu taksativno našteva odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo. Ta določba ne predstavlja celovite specialne ureditve, ki bi izključevala uporabo predpisov, na katere napotuje 35. člen ZDoh-1, temveč le dodatno določa odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo.
Olajšava za investiranje se po 47. členu ZDoh-1 ne prizna za investiranje v vsa osnovna sredstva po SRS 1. Med drugim je ni mogoče uveljavljati iz naslova vlaganj v pohištvo, tudi v primeru, ko gre za opredmeteno osnovno sredstvo, s katerim se dosegajo prihodki.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Šele, če so izčrpana pravna sredstva po ZUP, lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov.
evidenca subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni - izbris subjekta iz evidence - predlagatelj izbrisa - pravni interes
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovori, v katerih meni, da bi bila tožena stranka dolžna preveriti utemeljenost odvzema javnih pooblastil. Takšno preverjanje namreč presega pristojnosti tožene stranke, saj so zveza ali občine pri odločitvi o tem, kdo bo na določenem (njihovem) območju izvajal naloge v javnem interesu, suverene. Prav tako ne more uspeti z ugovorom, da Svet regije ni legitimiran za predlaganje izbrisa.