Tožnik je odločbo o verifikaciji z dne 4. 5. 2010 prejel isti dan. Zoper njo je imel določen 8 dnevni rok za pritožbo. To pomeni, da je postala odločba veljavna v smislu izvršljivosti, po 5. 5. 2010. Tako tožnik obravnavanega pogoja ob prijavi in izteku razpisnega roka ni izpolnjeval.
ZUP člen 213, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 15.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Iz izreka prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila tožničina vloga za izvolitev v naziv izredne profesorice zavrnjena iz razloga, ker ne izpolnjuje v celoti vseh v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev določenih kriterijev – ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Takšna formulacija izreka pa je (poleg tega, da razlogi za odločitev ne sodijo v izrek upravnega akta) nejasna, saj 15. člen Meril ne govori ničesar o tem, kaj pomeni negativno mnenje ŠS oziroma ne govori ničesar o tem, da je negativno mnenje ŠS dokaz za pedagoško neuspešnost kandidata za izvolitev v naziv.
V izreku navedeni razlogi za odločitev pa so tudi v nasprotju s tistimi, ki so navedeni v obrazložitvi. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je bila tožničina vloga zavrnjena, ker Habilitacijska komisija ni dala soglasja k izvolitvi v naziv, iz izreka odločbe pa izhaja, da je bila njena vloga zavrnjena, ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi sam s seboj v nasprotju in ga iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - razlog zamolčanja
Ker zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen, so neutemeljeni tožbeni ugovori, v smislu katerih gre pri zamolčanem premoženju za malo vredne vrednostne papirje, na katere je tožnica pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč pozabila.
ZNB člen 22, 22c, 22c/3. ZUP člen 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197.
opustitev obveznega cepljenja otroka - strokovno mnenje komisije za cepljenje - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem
Ker se s strokovnim mnenjem komisije za opustitev cepljenja ni postopalo kot z izvedenskim mnenjem po pravilih, ki jih določajo določbe od 189. do 197. člena ZUP, tožeči stranki s tem ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna prošnja - osebni stečaj
Prosilki, ki je v postopku osebnega stečaja, ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči za postopek, v katerem bo procesna dejanja opravljal stečajni upravitelj. Zaradi nastanka pravnih posledic osebnega stečaja je namreč prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
premestitev obsojenca - predlog za premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Postopek se je začel na podlagi prošnje obsojenca, ki je torej stranka, na katere zahtevo se je začel postopek, in o čigar zahtevi je prvostopni organ tudi odločil, kar pomeni, da bi zoper prvostopni akt bil torej upravičen vložiti pritožbo obsojenec sam oziroma po svojem pooblaščencu, če bi pooblaščenca imel. Določba 79. člena ZIKS namreč ne daje podlage, da bi ožji družinski član nadaljeval postopek z vlaganjem pravnih sredstev, če v postopku na prvi stopnji sploh ni sodeloval.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Glede na to, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.
DDV - upravni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je pritožbeni organ odpravil prvostopenjsko odločbo, s katero je prvostopenjski organ odločal po 90. členu ZDavP-2. Po navedeni določbi davčni organ ob izpolnjevanju tam zapisanih pogojev, odločbo po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek, odpravi, razveljavi. Če davčni organ ugotovi, da odločbe ni treba spremeniti, zahtevek zavezanca za davek zavrne. V obravnavanem primeru s tem, ko je bila odpravljena izpodbijana odločba in ni bilo odločeno o zahtevku zavezanca za davek, pomeni da o zahtevku tožnika za vračilo, ki ga je prvostopenjski organ prejel 30. 8. 2007, ni bilo meritorno odločeno. Izpodbijana odločitev ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil.
Pri presoji verjetnosti nastanka zmede sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev soodvisna kriterija, kar pomeni, da se lahko visoka stopnja podobnosti med blagom ali storitvami nadomesti z nizko stopnjo podobnosti med znakom in znamko in obratno.
davek na motorna vozila - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je pri prvostopenjskemu organu vložil zahtevo za vračilo preveč plačanega DMV, o kateri pa še ni odločeno. Torej postopek odločanja o tožnikovi zahtevi ni končan. Pri izpodbijani odločbi tako ne gre za akt iz 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Šele, če so izčrpana pravna sredstva po ZUP, lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov.
Pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Določba 123. člena ZGO-1B torej predpisuje način izvajanja nadomestne gradnje, skladno z določbami prostorskega akta, v konkretnem primeru Odloka.
ZUP člen 3. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4, 4.2, 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dokončanje razvojno investicijskih projektov - datum zaključka projekta
Na podlagi javnega razpisa je zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo le tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to pomeni, da brez sofinanciranja do tega datuma nastalih stroškov projekta ne bo več mogoče nadaljevati. Logičen je sklep, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
evidenca subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni - izbris subjekta iz evidence - predlagatelj izbrisa - pravni interes
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovori, v katerih meni, da bi bila tožena stranka dolžna preveriti utemeljenost odvzema javnih pooblastil. Takšno preverjanje namreč presega pristojnosti tožene stranke, saj so zveza ali občine pri odločitvi o tem, kdo bo na določenem (njihovem) območju izvajal naloge v javnem interesu, suverene. Prav tako ne more uspeti z ugovorom, da Svet regije ni legitimiran za predlaganje izbrisa.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - olajšava za investiranje
ZDoh-1 v 42. členu taksativno našteva odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo. Ta določba ne predstavlja celovite specialne ureditve, ki bi izključevala uporabo predpisov, na katere napotuje 35. člen ZDoh-1, temveč le dodatno določa odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo.
Olajšava za investiranje se po 47. členu ZDoh-1 ne prizna za investiranje v vsa osnovna sredstva po SRS 1. Med drugim je ni mogoče uveljavljati iz naslova vlaganj v pohištvo, tudi v primeru, ko gre za opredmeteno osnovno sredstvo, s katerim se dosegajo prihodki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - obrazložitev odločbe
Uporaba instituta predloga za dopustitev revizije je zelo omejena, kar pomeni, da bi tožena stranka morala obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve BPP, torej bi morala (obrazloženo) utemeljiti ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije. Tega pa tožena stranka ni storila, kar pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZUP, ki se nanašajo na obrazložitev odločbe.
gradbeno dovoljenje - gradnja nezahtevnega objekta - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - razveljavitev 74. b člena ZGO-1
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 74. b člen ZGO-1, ki je pravna podlaga odločitve, v zvezi s katero sta tožnika predlagala obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta, v neskladju z Ustavo, zato je sodišče izpodbijano odločbo na tej podlagi odpravilo in zadevo vrnilo v postopek ponovnega odločanja.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojnost izkaza poslovnega izida - stroški storitev
Verodostojnost izkaza poslovnega izida oziroma letnega poročila je tako zahteva SRS, kot tudi zahteva zakona o obdavčenju, ki napotuje na njihovo uporabo. Po naravi stvari je pogojena z verodostojnostjo podatkov o posameznih poslovnih dogodkih, ki so predmet knjigovodskega evidentiranja, in s tem z verodostojnostjo listin, ki so podlaga za knjiženje. Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS (2006), je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja in torej le za način sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov. Ko gre za stroške (materiala in) storitev, pa se le-ti po izrecni določbi SRS 14.10 lahko pripoznajo le na podlagi listin, ki dokazujejo njihovo povezanost z gospodarskimi koristmi.