Akt, ki se izpodbija v tem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Glede na to, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.
Ker upravni organ dejstev, ki izhajajo iz vloge in prijavne dokumentacije tožeče stranke, ni ugotavljal in presojal ter tudi ni pojasnil, zakaj te okoliščine ne pomenijo, da gre za projekt, ki uvaja nove trende v kulturni ustvarjalnosti oziroma ne sledi svetovnim trendom, so bila za odločitev bistvena dejstva nepopolno ugotovljena.
mednarodna zaščita - mladoletni prosilec - upoštevanje kriterijev glede ocene neverodostojnosti - notranja (ne)konsistentnost - zunanja (ne)konsistentnost - neuporaba informacij o stanju v izvorni državi - izrek odločbe - rok za prostovoljno zapustitev države
V konkretnem primeru bi bila potrebna celovitejša presoja zunanje (ne)konsistentnosti, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna, in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.
V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju v Gani glede morebitnih spopadov med katoliki in muslimani ter problemi lastništva zemlje v zvezi s kopanjem zlata. Zato je kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zaradi tega, ker izrek ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnik prostovoljno zapustil Slovenijo.
Tožnik je odločbo o verifikaciji z dne 4. 5. 2010 prejel isti dan. Zoper njo je imel določen 8 dnevni rok za pritožbo. To pomeni, da je postala odločba veljavna v smislu izvršljivosti, po 5. 5. 2010. Tako tožnik obravnavanega pogoja ob prijavi in izteku razpisnega roka ni izpolnjeval.
ZNB člen 22, 22c, 22c/3. ZUP člen 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197.
opustitev obveznega cepljenja otroka - strokovno mnenje komisije za cepljenje - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem
Ker se s strokovnim mnenjem komisije za opustitev cepljenja ni postopalo kot z izvedenskim mnenjem po pravilih, ki jih določajo določbe od 189. do 197. člena ZUP, tožeči stranki s tem ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil.
Pri presoji verjetnosti nastanka zmede sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev soodvisna kriterija, kar pomeni, da se lahko visoka stopnja podobnosti med blagom ali storitvami nadomesti z nizko stopnjo podobnosti med znakom in znamko in obratno.
Tožena stranka, ki je postopek začela po uradni dolžnosti na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28. Tožnik je bil sprejet v državljanstvo z odločbo z dne 23. 5. 2001, ki mu je bila osebno vročena dne 5. 6. 2001, tako da je od tega dne dalje državljan Republike Slovenije, do navedenega datuma pa je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona užival enakopraven status z državljani Republike Slovenije (z izjemo možnosti nakupa nepremičnin).
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva strinjanja z ugotovljenim potekom meje
Razlogi, zakaj stranka v roku, ki ga določa zakon, sodnega postopka ureditve meje ni sprožila, na obstoj domneve o strinjanju z ugotovljenim potekom meje ne morejo imeti vpliva.
evidenca subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni - izbris subjekta iz evidence - predlagatelj izbrisa - pravni interes
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovori, v katerih meni, da bi bila tožena stranka dolžna preveriti utemeljenost odvzema javnih pooblastil. Takšno preverjanje namreč presega pristojnosti tožene stranke, saj so zveza ali občine pri odločitvi o tem, kdo bo na določenem (njihovem) območju izvajal naloge v javnem interesu, suverene. Prav tako ne more uspeti z ugovorom, da Svet regije ni legitimiran za predlaganje izbrisa.
ZPSV člen 4, 6, 16, 17. ZPIZ-1 člen 15, 17. ZZVZZ člen 15.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - dopolnilna dejavnost
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
Izračun zamudnih obresti, ki se vračajo, je z ozirom na podrobno (tabelarično) obrazložitev mogoče preizkusiti. Že drugostopenjski organ tudi pravilno poudari, da davčne evidence, ki so podlaga za izračun, ne morejo biti del odločbe, so pa del spisov, v katere ima vpogled tudi tožeča stranka, kolikor to zahteva. Več od tega pravila upravnega postopka ne zahtevajo. Zahtevajo namreč samo, da je odločba obrazložena do te mere, da jo je mogoče preizkusiti. V konkretnem primeru to pomeni, da mora obrazložitev omogočiti vzporejanje podatkov iz obrazložitve s podlago za njihov izračun, to je z davčnimi evidencami.
Postopek vračila davka je samostojen postopek, zato je pri odločanju o vračilu in s tem tudi v pogledu obrestovanja obresti oziroma davka, ki se vrača, treba upoštevati pravno podlago, ki velja v času odločanja o vračilu.
Pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Določba 123. člena ZGO-1B torej predpisuje način izvajanja nadomestne gradnje, skladno z določbami prostorskega akta, v konkretnem primeru Odloka.
ZUP člen 3. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4, 4.2, 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dokončanje razvojno investicijskih projektov - datum zaključka projekta
Na podlagi javnega razpisa je zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo le tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to pomeni, da brez sofinanciranja do tega datuma nastalih stroškov projekta ne bo več mogoče nadaljevati. Logičen je sklep, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - olajšava za investiranje
ZDoh-1 v 42. členu taksativno našteva odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo. Ta določba ne predstavlja celovite specialne ureditve, ki bi izključevala uporabo predpisov, na katere napotuje 35. člen ZDoh-1, temveč le dodatno določa odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo.
Olajšava za investiranje se po 47. členu ZDoh-1 ne prizna za investiranje v vsa osnovna sredstva po SRS 1. Med drugim je ni mogoče uveljavljati iz naslova vlaganj v pohištvo, tudi v primeru, ko gre za opredmeteno osnovno sredstvo, s katerim se dosegajo prihodki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Namen postopka osebnega stečaja je, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo, tudi če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Glede na to, da tožnik, ki je dal predlog za uvedbo stečajnega postopka, nesporno nima nobenega premoženja, uvedba stečajnega postopka proti njemu nima nobene pravne podlage.
Pravilna je tudi presoja tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP, saj je nesporno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/III-I KZ-1, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence