ZGD člen 394, 394/1, 394/4, 394, 394/1, 394/4. ZSReg člen 29, 29-2, 30, 30/1, 29, 29-2, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 38, 24, 38.
zavrženje predloga - zavrnitev predloga
Dokazilo o resničnosti izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ne predstavlja procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register. Procesni predpostavki za odločanje o predlogu za vpis prenehanja družbe po skrajšanem postopku sta namreč sklep družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in po notarju oz. po odvetniku overjena izjava, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Če predlagatelj na zahtevo registrskega sodišča ne predloži dokazila o resničnosti izjave, registrsko sodišče ne more predloga za vpis v sodni register zavreči kot nedovoljenega, ampak ga lahko kvečjemu zavrne kot neutemeljenega.
Registrsko sodišče na podlagi odločbe drugostopnega sodišča o spremembi njegovega sklepa in zavrnitvi zahtevka za vpis v sodni register, opravi vpis izbrisa opravljenega vpisa z odredbo, ne pa s sklepom. Registrskemu sodišču namreč ni potrebno ponovno odločati o predlogu oz. zahtevku za vpis, ker je o njem v izpreminjevalnem sklepu odločilo že sodišče druge stopnje. Z izdajo odločbe o nepravilni obliki in z danim nepravilnim pravnim poukom ni mogoče spremeniti objektivnega prava, torej ni mogoče vzpostaviti pravnega sredstva, ki ga procesni zakon ne predpisuje.
Naš pravni red skuša v načelu vzdržati pravne posle v veljavi. Ničnost pravnega posla je zato najostrejša in skrajna sankcija za ugotovljeno nezakonitost pri sklepanju tega. Ugotovitev sodišča prve stopnje,da sta toženi stranki sklenili darilno pogodbo namesto prodajne z namenom,da se izogneta plačilu davka, ne mora imeti za posledico ničnost pravnega posla, kvečjemu se lahko takšna pogodba šteje za navidezno v smislu čl. 66/1.
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se lahko le izjemoma izda sklep brez naroka. Praviloma pa je treba razpisati narok, ali pa vsaj zaslišati stranke, da bi tako lahko sodišče ugotovilo osnovne zakonske pogoje za začasno odredbo. Brez naroka je možno odločiti le, če je predlog očitno neutemeljen.
dokazi in izvajanje dokazov - načelo materialnega procesnega vodstva
Dokazujejo se le zanikane ali oporekane trditve. Sodišče mora v okviru svojih pravic materialnega pravdnega vodstva poskrbeti za izčrpno obravnavo zadeve: da stranke navedejo dejstva izčrpno in popolno ter da zanje ponudijo potrebna dokazila. Poskrbeti mora torej, da je postavljeni tožbeni zahtevek (v dejanskem in pravnem pogledu) sklepčen.
Če lastnik (imetnik pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini) sprva privoli, da mu nekdo z gradnjo prizidka zazida vhod, skozi katerega je v svojo prodajalno prinašal blago, še pred začetkom gradnje pa svoje soglasje prekliče, potem gradnja prizidka z zazidavo teh vrat predstavlja neutemeljeno vznemirjanje lastnika (imetnika pravice uporabe). V primeru, ko je nepremičnina sicer v solastnini, vsak od solastnikov pa uporablja njen v naravi določen del, se za primer, ko solastnik vznemirja (so)lastninsko pravico drugega solastnika (ne da bi mu njegov v naravi določen del nepremičnine odvzel), smiselno uporabljajo določbe ZTLR o izvrševanju lastninske pravice in varstvu lastnika pred neutemeljenim vznemirjanjem tretje osebe, zlasti določbe 42. člena ZTLR.
Vprašanje ničnosti pogodbe, s katero je tožeča stranka od tožene kupila poslovni prostor, katerega izpraznitev zahteva s tožbo, je za odločitev o utemeljenosti izpraznitvenega zahtevka predhodno vprašanje.
ZPP (1977) člen 381, 381. ZIP člen 7, 7/3, 8, 8/7, 14, 16, 21, 199, 199/1, 199/2, 7, 7/3, 8, 8/7, 14, 16, 21, 199, 199/1, 199/2.
odredba - pritožba
Nepravilen pravni pouk ne more spremeniti objektivnega prava. To pomeni, da sodišče z nepravilnim pravnim poukom stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga sicer zakon ne predpisuje.
Čeprav je bil tudi tožnik alkoholiziran, to ni bilo v vzročni zvezi z nesrečo. Tožnik je ravnal s povprečno skrbnostjo. Kršitev prometnih predpisov ni bila v vzročni zvezi z nesrečo, zato njegove soodgovornosti ni.