pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe
Preužitkarska pogodba je odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP).
SZ člen 53, 53/1-3, 53/4, 65, 66, 66/1.ZOR člen 103, 103/1, 105, 141, 141/4.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - oderuška najemnina - preverjanje višine najemnine pred občinskim organom - učinki - tožba na izpraznitev stanovanja
Pravdno sodišče v postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja zaradi neplačevanja najemnine ni upravičeno samo odločati, ali gre za oderuško najemnino in s tem ali je najemnik plačeval zadostno najemnino ali ne.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/6. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
začasna odredba - narava akta - razrešitev člana sveta javnega zavoda
Akt Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, s katerim je razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda enega od tistih članov sveta, ki jih je kot ustanovitelj imel pravico imenovati kot svojega predstavnika v njem, ni upravni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP. Izdajatelj spornega akta je namreč deloval v okviru svojih ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ne pa v izvrševanju javnih pooblastil. Glede na navedeno ni potrebno izkazovati predpogoja iz 2. odstavka 30. člena ZUS.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA ) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanja
Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je toženec leta 1978 veljavno pridobil stanovanjsko pravico na enoinpolsobnem stanovanju v L., C., da se je iz tega stanovanja preselil v sporno 6.9.1991, ki pa ga sedaj mora izprazniti, ker dodelitvena odločba zanj ni pravno veljavna in da uporabe tega stanovanja ni opustil, sta pravilno zaključili, da mora tožnica dati tožencu na razpolago njegovo prejšnje stanovanje, ko bo izpraznil spornega. Namreč zaradi preselitve v sporno stanovanje na podlagi neveljavne dodelitvene odločbe, katerega pa mora zato sedaj izprazniti, toženec ni mogel izgubiti stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju, ker je imetnik stanovanjske pravice po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih lahko pridobil ali izgubil stanovanjsko pravico le na način in pod pogoji, ki jih je določal ZSR. Ta zakon je nehal veljati z uveljavitvijo stanovanjskega zakona (2. točka prvega odstavka 159. člena SZ, kar je bilo 19.10.1991). Razmerij, nastalih po 19.10.1991, ni bilo mogoče več urejati po določbah ZSR. To pomeni med drugim, da kdor je imel položaj imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona, takega položaja po 19.10.1991 zaradi po tem datumu nastalih dogodkov ni mogel izgubiti po določbah preje veljavnega ZSR.
CZ (1976) člen 58. ZPP (1977) člen 2, 2/2. ZCS člen 5. ZPPSL člen 144, 144/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravna pristojnost - ugotavljanje carinske obveznosti - pravne posledice začetega stečajnega postopka - izdajanje ugotovitvenih odločb v upravnem postopku
Po določilu 58. člena Carinskega zakona iz 1976 leta (CZ), ki se v danem primeru še uporablja v skladu z določilom 183. člena Carinskega zakona (Ur. list RS, št. 1/95), se za ugotavljanje carinske obveznosti uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Tudi po določilu 5. člena Zakona o carinski službi (Ur. list, št. 1/91)
vodijo carinski kot upravni organi postopek carinjenja blaga na prvi in drugi stopnji kot upravni postopek. Zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka morala uveljavljati svoj zahtevek v upravnem postopku, ne pa na sodišču, ker ne gre za zadevo iz sodne pristojnosti.
V ZUP sicer v XII. poglavju, ki se nanaša na odločbe, niso navedene vrste odločb, toda že načelno ni pomisleka proti temu, da bi upravni organi ne mogli izdajati tudi ugotovitvenih odločb in jih na podlagi posameznih zakonov tudi izdajajo (n.pr.: tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji).
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po določilu 557. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) je treba posojilo pravočasno vrniti. Prepoved valutne klavzule iz 395. člena ZOR v času sojenja pred sodiščem prve stopnje ni več veljala, ker gre za predpis bivše SFRJ, ki ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (1. člen Zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, Ur.l. št. 1/91-I). Zato sta sodišči pravilno uporabili določilo 5. člena Zakona o deviznem poslovanju (ZDP, Ur.l. RS, št. 1/91-I) in upoštevali določilo posojilne pogodbe o tuji valuti kot vrednostni osnovi ter vrnitvi posojila izključno v domači valuti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine za duševne bolečine - ožji družinski člani
Tudi denarna odškodnina ima svoje meje in mora biti prilagojena družbenim razmeram ter podobnim primerom v sodni praksi.
povrnitev negmotne škode - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševno prizadeti oškodovanec
Navedena odškodnina gre tožnici, ker so bili ugotovljeni tako objektivni (trajna izguba vida na levem očesu to je fizična okvara, prizadetost) kot subjektivni elementi sporne škode (to je občutenje posledic v obliki duševnega trpljenja). Zmanjšanje življenjskih aktivnosti je pri tožnici nastopilo in je trajno. Ta oblika škode se javlja kot zmanjšanje osebnih sposobnosti oziroma funkcij na splošnih področjih človekovega udejstvovanja. Zaradi teh posledic je prizadeta v počutju in fizično. Element te škode je tako zavedanje posledic okvare zdravja to je občutenje duševnih bolečin in sploh neugodja. Ugotovljeno dejansko stanje potrjuje zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnica zaradi izgube vida na levem očesu po svoje duševno trpi, kar pa se navzven odraža drugače kot pri duševno neprizadetih (v tem primeru po ugotovitvah dr. B. tudi v spremembi ponašanja, ker je težje vodljiva, jezljiva, agresivnejša, je manj samostojna in v tem oziru je nazadovala).
ZPP (1977) člen 8, 186, 219, 230, 230/2. Slovenski računovodski standardi standard 21. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila člen 16, 17. Splošna uzanca za blagovni promet 203, 203/2.ZOR člen 518, 518/1, 1107, 1107/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dokazno breme - načelo proste presoje dokazov - plačilni nalog - račun kot verodostojna listina - sestavine računa - pavšalni ugovor
S povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
Primarni strah se kaže kot afekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni, in kot bolj ali manj enakomerno občutje lahko traja dalj časa.
prenos poslovnega deleža - družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - pravica prednostnega nakupa - obvestilo o nameravani prodaji
Če lahko družbeniki pravico družbenikov do prednostnega nakupa poslovnega deleža v celoti izključijo, lahko določijo tudi strožje pogoje za uveljavitev omenjene pravice od tistih, ki jih določa zakon.
Zakon ne govori o ponudbi upravičencem do prednostnega nakupa, ampak o obvestilu o nameravani prodaji. Obvestilo pa ima lahko tudi naravo vabila na stavljanje ponudb, v katerem je navedena samo najnižja sprejemljiva cena. Tudi na podlagi takšnega obvestila lahko družbeniki uveljavijo pravico do prednostnega nakupa.
ZPP (1977) člen 80, 80/1, 382, 382/1, 389, 392.ZSKZ člen 2, 2/3, 4, 6, 9, 9/1, 9/2, 14, 20, 20/1.ZDen člen 51, 51/1, 60, 60/1.ZDPra člen 7, 7/1.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zavezanec za vračilo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastopanje sklada - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik - zastopanje na podlagi pooblastila
V denacionalizacijskem postopku za vrnitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo prenešeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, slednja ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ni zakoniti zastopnik sklada. Ob takšni ugotovitvi se pokaže, da je revizijo, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil "nekdo, ki nima te pravice", zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP) in jo je moralo zato sodišče zavreči (392. člen ZPP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - padec z balkonske ograje - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Balkonska ograja, zgrajena po gradbenih standardih ni nevarna stvar. Imetnik objekta odgovarja za škodo zaradi padca z ograje po krivdnem načelu, ker ni preprečil posedanja dijakov na ograji.
Preizkus zakonitosti in pravilnosti nepravnomočne obsodbe sodišča prve stopnje ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočna sklepa o podaljšanju pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - povprečnina
Če pritožbeno sodišče v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, kot meni vložnik zahteve, ampak gre za kršitev določbe 1. odstavka 395. člena ZKP, ki se jo upošteva v okviru 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost sodbe druge stopnje.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi neprimernosti višine povprečnine, ampak le, če bi bila povprečnina določena zunaj okvirjev, ki so predpisani v 3. odstavku 92. člena ZKP, take kršitve pa v sodbi pritožbenega sodišča ni bilo.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi
Zmotno je stališče v zahtevi, da so zoper obdolženca pridobljeni dokazi pri hišnih preiskavah nezakoniti zgolj zato, ker odredba o prvi hišni preiskavi ni bila vročena njemu in ni bil navzoč pri njej:
odredba za prvo hišno preiskavo je bila izročena S. zato, ker se je nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku opravljalo proti njemu, toda hišna preiskava je bila opravljena zakonito in tudi dokazi, ki obremenjujejo obdolženca R.A. so bili pridobljeni na zakoniti način. Razen tega je bila pri preiskavi navzoča tudi oseba, ki je takrat stanovanje uporabljala.
Sodišče mora ugotoviti, ali so konkretna kazniva dejanja - glede katerih obstaja realna nevarnost, da bi jih obdolženec, če bi bil na prostosti, ponavljal - po svoji naravi in teži takšna, da se z njimi ogroža varnost ljudi in če je ta varnost ogrožena, ali je odreditev pripora sorazmeren ukrep.
Izmikanje in skrivanje nista identična pojma (v dejanskem in pravnem pomenu), čeprav obdolženec z obema ravnanjima poskuša onemogočiti ali otežiti izvedbo kazenskega postopka. Za izmikanje gre v tistih primerih, ko je sicer obdolženčevo prebivališče sodišču znano, kljub temu pa mu zaradi obdolženčevega ravnanja (izmikanja) sodnih pošiljk ni mogoče vročiti.
Po določbi 2.odst. 20.čl. Ustave pripor nad tri mesece (do šest mesecev) podaljša Vrhovno sodišče. Čeprav v tej določbi ni izrečno povedano, da gre za pripor v preiskavi, pa je to razvidno iz določbe 3.odst. istega člena, po kateri se obdolženec izpusti, "če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica". Trajanje pripora po vloženi obtožnici torej Ustava ne omejuje.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti
Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti (krajevne), ugotavlja obstoj pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.
V postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče ne more zatrjevane pristranskosti sodišča prve stopnje ugotavljati na podlagi dejanskih okoliščin, ki sploh niso bile zatrjevane v predlogu za prenos pristojnosti in zato tudi niso bile predmet presoje sodišča, ki je odločalo o tem predlogu.