OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071239
OZ člen 6, 6/1, 352, 352/1. ZOR člen 18, 18/1, 376, 376/1. ZVPot člen 4, 9, 37c.
pogodba o izvedbi krovsko kleparskih del – spor med naročnikom in dobaviteljem kritine izvajalcu – odgovornost za škodo na drugih stvareh – refleksna škoda – zastaranje – potek subjektivnega zastaralnega roka – pogodba o poravnavi – pristop k obveznosti izvajalca odpraviti napake – splošni zastaralni rok – nesklepčnost
Ni mogoče ugotoviti, kateri del tožbenega zahtevka se nanaša na odškodninsko terjatev zaradi škode na stvareh, kateri del tožbenega zahtevka pa na stroške sanacije zaradi odprave napak, s tem v zvezi pa tudi, ali so te napake zajete v pogodbi o poravnavi ali ne. Navedeno pomeni, da je tožba ostala nesklepčna.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - pritožba - odločitev v škodo pritožnika
Pritožniku pritožba ni šla v škodo. Čeravno se je prvič pritožil le proti delu sklepa, po katerem naj bi bil dolžan plačati le del zneska pokojnici plačane socialne pomoči, za katero je Republika Slovenija predlagala omejitev dedovanja, je bilo po njegovi pritožbi treba razveljaviti celoten sklep o dedovanju, saj je bil način omejitve, ki ga je prvič ubralo prvostopenjsko sodišče, napačen (napačno je odločilo o plačilu, ne da bi dedič s tem soglašal), kar je pomenilo, da je bilo treba o obsegu celotne zapuščini odločiti na novo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073747
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 5, 7, 131, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 165, 631. ZPP člen 311, 311/1.
obveznosti naročnika do podizvajalca – neposlovna odškodninska odgovornost – zapadlost odškodninske obveznosti – stečajni postopek nad glavnim izvajalcem – nastanek škode – preuranjen zahtevek – bančna garancija – obveznost unovčenja bančne garancije – odsotnost pravnega temelja izpolnitve obveznosti – pravna načela – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodba v korist tretjega – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Odsotnosti pravnega temelja izpolnitve obveznosti ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na pravna načela. Pravna načela so (le) vrednostna merila, ki nakazujejo smer ravnanja v pravnih razmerjih in so uporabljiva samo pod predpostavko, da so operacionalizirana v ustreznih pravnih pravilih.
Začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem načeloma pomeni, da upnik (tožeča stranka) ne bo poplačan v celoti. To pa še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo šele od nastanka škode (165. člen OZ). V konkretnem primeru bo šele z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem znano, v kolikšni meri tožeča stranka ne bo prejela poplačanih svojih terjatev iz podizvajalskega razmerja z glavnim izvajalcem. Takrat bo znan obseg škode, zato je sedanji tožbeni zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru preuranjen (prvi odstavek 311. člena ZPP).
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – objava prispevka – resničnost objavljenih informacij – anonimen vir informacij – prepričanje v resničnost informacij – skrbnost novinarja – javni interes za objavo prispevka
Bistveno za odločitev je, ali je imel novinar v trenutku objave prispevka upravičen razlog verjeti v resničnost informacij. Prepričanje v resničnost objavljenih informacij namreč izključuje protipravnost ravnanja.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.
Ker je tožnik vložil vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče s sklepom pozvalo, da jo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik in ga hkrati tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Ta sklep je bil poslan tožniku neposredno v tujino z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Tožnik v postavljenem roku vloge ni prevedel v slovenski jezik, temveč jo je prevedel šele po izteku roka. Zato je sodišče vlogo v tujem jeziku zakonito zavrglo.
Vsakdo lahko z dovolj skrbnim načrtovanjem prihodkov in izdatkov poskrbi, da je vsak trenutek plačilno sposoben ob predpostavki, da so prihodki dovolj visoki. Kakšen naj bi bil zato vpliv nestalnosti pri prihodkih, in stalnosti pri izdatkih tožene stranke, niti pritožbeno sodišče ne more dognati. Za samo odločitev o delni oprostitvi plačila sodne takse je stalnost prihodkov ali izdatkov kvečjemu postranskega pomena, kot del širše slike o finančnem stanju tožene stranke.
Gola navedba, da je neka terjatev nelikvidna ali neizterljiva, je seveda veliko premalo, da bi sodišče zatrjevano dejstvo štelo za dokazano. Nelikvidno ali neizterljivo terjatev je treba navesti, vključno z višino terjatve, in tudi navesti dokaz, da je takšna terjatev nelikvidna ali neizterljiva. Vsega tega tožena stranka ni storila za prav nobeno terjatev.
Tožeča stranka ne more prosto izbirati, ali bo svoj zahtevek uveljavljala po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Kolikor se namreč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
mediji – pravica do objave popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlogi – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – kolizija ustavnih pravic
Zahtevani popravek ne zadosti kriterijem, ki morajo biti – skladno z določbami ZMed – podani za ugoditev zahtevku. Popravek, kot ga zahteva tožnik, vsebuje zgolj nekatere poudarke, ki pa po svoji sporočilni moči ne ustrezajo standardu vsebinskega zanikanja navedb v prispevku ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnik izpodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem prispevku.
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 44. ZPP člen 339, 229/2, 229/2-8.
absolutna bistvena kršitev postopka - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sodba kot listinski dokaz
Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno v zvezi z izpolnitvijo zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, oprlo izključno na dejansko podlago iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju P 262/2013 z dne 15. 6. 2015. Sodba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v tej sodbi, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. S pojasnjenim ravnanjem je sodišče prve stopnje opustilo celovito ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja in hkrati neutemeljeno zavrnilo presojo dolžnikovih navedb v zvezi z neobstojem zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Že z opisanim ravnanjem je kršilo dolžnikovo pravico do izjave.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079998
URS člen 26. ZIZ člen 71, 73, 73/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 21, 25, 25/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča in sodnika - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, ne glede na to, kaj v zvezi z višino odškodnine določa ZVPSBNO. Ta zakon kot lex specialis ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vključno z možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja, med ostalim v obliki denarne odškodnine.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženka ni podpisala poroštvene izjave in torej ne more biti porok po poroštveni pogodbi, tožeča stranka ni postavila nobenih novih trditev o dejstvih, torej tudi ne v smeri, da je toženka kljub temu vedela za obveznost glavnega dolžnika in soglašala, da jo bo (kot porokinja) izpolnila, niti ni predlagala dokazov (tudi ne zaslišanja izvedenca grafologa), zato sodišče ne bi smelo ugotavljati teh dejstev.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – otroški dodatek – ugotavljanje potreb – stanovanjski problem – stanovanjski kredit – delovna sposobnost starša
Pritožbeno sodišče je pri ugotavljanju potreb mladoletnih tožnikov upoštevalo tudi delno plačilo mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, ker bi morala zakonita zastopnica tožnikov, če s posojilom ne bi reševala stanovanjskega problema, zanj plačevati najemnino in sicer v ocenjeni višini 70,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč zakonita zastopnica z najetjem stanovanjskega kredita za trisobno stanovanje v vrednosti 95.000,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti.
Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljene potrebe vsakega otroka v višini približno 290,00 EUR mesečno, glede na dohodke preživninskih zavezancev, se bodo te, presežene potrebe krile iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina, v kateri otroka živita.
Starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, mladoletnima tožnikoma ne moreta zagotoviti vseh njunih zatrjevanih potreb.
zavrženje tožbe – pravočasnost dopolnitve tožbe – dopolnitev, poslana na pristojno sodišče
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dopolnjeno tožbo s priloženimi dokazi poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani, torej nepristojnemu sodišču, pred iztekom roka, ki ji ga je sodišče določilo s sklepom z dne 3. 12. 2015. Vendar pa ji je bila navedena pošiljka vrnjena kot neizročena. Tožeča stranka pa ni izkazala, da je dopolnitev tožbe nato poslala pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Ljubljani, niti tega ni trdila. Zato določba osmega odstavka 112. člena ZPP v danem primeru ni uporabljiva.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078024
ZSPDPO člen 6, 7. OZ člen 60, 82, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 182, 182/2, 182/3.
stvarno premoženje občin – prodaja z javnim razpisom – spremenjeni pogoji prodaje – ničnost pogodbe in dodatka k pogodbi – posledice ničnosti – vezanost na trditveno podlago – dokazna ocena – kumulacija zahtevkov – ugotovitvena tožba – razlaga pogodbe – enako obravnavanje udeležencev – preglednost vodenja postopkov
Pritožbeni očitek kršitve razpravnega načela, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo ničnost Dodatka št. 2 k Pogodbi, hkrati pa tudi ničnost same Pogodbe, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovora o spreminjanju pogojev plačila kupnine, ki so določeni v javnem razpisu, nujno moralo primerjati vsebino objavljenih pogojev s pogoji plačila kupnine iz Pogodbe, nato pa te s pogoji iz Dodatka št. 2. Pri tem ni moglo spregledati, da tudi določba v Pogodbi, ki se nanaša na plačilo kupnine, ni v skladu z objavljenimi pogoji plačila kupnine. Vsi dokazi skupaj so sodišče privedli do prepričanja, da je v konkretnem primeru tožena stranka pri prodaji svojega premoženja ravnala v nasprotju s 6. in 7. členom ZSPDPO, zaradi česar ji je odreklo sodno varstvo za zahtevek na izpolnitev Pogodbe. Pritožbene trditve v smeri, da je s tem sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago strank, glede na navedeno niso utemeljene.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodba nezakonita, ker izrek sodbe ne vsebuje ugotovitve ničnosti. V obravnavanem primeru je denarni zahtevek na podlagi določbe prvega odstavka 87. člena OZ že zapadel, zato ugotovitvena tožba ni potrebna.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – razveljavitev sklepa – sklep o prepovedi delovanja
Tožnica z začasno odredbo zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prepovedi delovanja v Zvezi in v imenu Zveze za obdobje 5 let. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev zoper odločitev tožene stranke, saj o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, potekel pa tudi ni trimesečni rok iz določb člena 14 Zakona o društvih. Glede na določbe statuta tožene stranke je tožena stranka zveza društev in tožnica v dosedanjem postopku ni dokazala, da jo je v organe društva predlagala ali imenovala tožena stranka. Pravilno je stališče, da se predlagana začasna odredba nanaša na del tožbenega zahtevka in ne more nositi samostojne pravne usode.