Tožnik je tožbo vložil zaradi molka Vrhovnega državnega tožilstva RS v zvezi z njegovimi pobudami za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sodbi. Ker je generalni državni tožilec na podlagi teh pobud vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za sodno varstvo, kot ga uveljavlja z obravnavano tožbo.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-21, 45, 48, 48/1. ZGO-1 člen 139, 139/1. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9.
disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - neupravičena uporaba avtorskih del
Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.
ZCes-1 člen 32, 32/6, 32/7. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 36, 36/3. ZUP člen 7, 9, 144, 144/1.
dovoljenje za izredne prevoze ali dovoljenje za uporabo javne poti - skrajšani ugotovitveni postopek - nepopolna ali nejasna vloga - pravica stranke do izjave
Glede na pozitivno pravno ureditev izdaje dovoljenj za izredni prevoz in ureditev višine povračila za izredni prevoz ter podatke, ki jih je navedel tožnik v vlogi za izdajo dovoljenja za izredni prevoz ter dopolnitvi vloge, sodišče meni, da toženka o izdaji dovoljenja ne bi mogla odločiti po skrajšanem postopku. Organ (namreč) lahko odloči po skrajšanem postopku iz razloga, ker se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je stranka navedla oziroma predložila v svoji zahtevi (1. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), le, kadar so dejstva očitno nesporna oziroma se navedbe stranke v celoti ujemajo s podatki organa. V obravnavanem primeru pa skladnosti navedb stranke z ugotovitvami organa glede pravno relevantnih dejstev ni (bilo), na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi.
Upravni organ ni imel zakonske podlage, da v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja preveri še kakšna druga dovoljenja kot je rudarska koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, kot tudi ne ugotavljati, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izvedbo agromelioracije, saj ne gre za isto upravno stvar.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - ponovna prošnja - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - mladoletnik brez spremstva - dokazno breme - največja korist otroka
ZMZ-1 ni mogoče razlagati tako, da se mora zadevna država članica pred izdajo sklepa, s katerim zavrže zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, prepričati, da je mladoletniku brez spremstva v državi vrnitve na voljo ustrezen sprejem. Ni namreč nujno, da vse osebe, ki bi bile upravičene do zaščite zaradi spoštovanja načela nevračanja, tudi izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite.
ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Tožnici je bila z odločbo z dne 9. 2. 2017 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave stroškov ter tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, med katere spadajo tudi stroški izvršitelja. To pomeni, da je tožnica z vlogo z dne 21. 12. 2019 zahtevala ponovno dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka, o takem zahtevku pa je bilo že pravnomočno odločeno.
ZVO-1 člen 51a, 51a/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje
Toženka v obravnavanem primeru predmetnih skladišč ni obravnavala samih zase, temveč kot del naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, niti svoje odločitve ni oprla na točki C.III.3 in C.III.3.1 Priloge 1 Uredbe o presoji vplivov na okolje in tam določena praga. Glede na navedeno je za konkretni poseg tako upoštevaje slovensko, kot evropsko pravno ureditev, treba izvesti postopek, v katerem se odloči, ali je za ta poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev vloge - pravno nasledstvo - zavrženje zahteve
Sodišče se s tožencem strinja, da je utemeljen zaključek, da tožnik z zahtevo in predloženimi listinami ni izkazal, da bi predmetna devizna vloga prešla nanj, ter da je bil toženec glede na 10. člen ZNISESČP upravičen zahtevati navedbo podlage za dedovanje in predložitev pravnega akta, ki je podlaga za pravno nasledstvo, saj je tožnik v zahtevi navajal, da gre za pridobitev terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge z dedovanjem. Za pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, pa je toženec po presoji sodišča pravilno štel pravnomočen sklep o dedovanju, pri čemer tožnik ni izkazal, da ga ne more predložiti. Glede na povedano, ker tožnik zahteve ni dopolnil z listino – pravnim aktom, ki je podlaga za pravno nasledstvo, in ki jo je bil od tožnika glede na določbe 10. člena ZNISESČP upravičen zahtevati, je po presoji sodišča toženec tožnikovo zahtevo za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP2, zavrgel.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je tožena stranka v okviru predhodnega preizkusa tožnikovo zahtevo s sklepom pravilno zavrgla na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZRud-1 člen 13, 13/2, 15, 15/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
rudarstvo - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - nosilec rudarske pravice - zavrženje vloge
Kot izhaja iz navedb obeh strank in podatkov upravnega spisa, je med strankama očitno sporno, ali predmet prenosa, ki ga s svojo vlogo uveljavlja tožnica, to je rudarska pravica na navedenem pridobivalnem prostoru, še obstaja. To pa nedvomno narekuje vsebinsko obravnavo tožničine vloge, ne pa zavrženje vloge po navedeni določbi ZUP.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski člani - dokazovanje istovetnosti
Organ je od prosilca (begunca) načeloma upravičen zahtevati predložitev dokumentov, ki jih izdajajo pristojni organi izvorne države, vendar je v primeru njihove nepredložitve dolžan zahtevati pojasnila o razlogih za to. Pri tem mora vzeti v obzir vse upoštevne elemente, tako splošne glede razmer v državi iz izvora, kot tudi glede posebnega (konkretnega) položaja begunca in njegovega družinskega člana ter posebnih težav pri pridobivanju uradnih listinskih dokazov. V primeru, ko prosilec ne predloži nobenih listin oziroma dokazov, se na podlagi pisnega soglasja, s katerim prosilec dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij, ugotavlja izkazovanje družinskih vezi (tretji odstavek 47.a člena ZTuj-2). V primeru, če begunec ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi, mora navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslove prebivališča ter podatke o tem, kje v času vložitve bivajo. Tujec, ki predloži listine, za katere se ugotovi, da niso pristne, bi bil zato v slabšem položaju kot tujec, ki ne predloži nobenih listin, kar seveda ni dopustno.
Določbo prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 je treba razlagati tako, da velja zgolj za izkazovanje istovetnosti tujca, ki prosi za izdajo določenega lastnega dovoljenja po ZTuj-2, ne pa kadar v skladu s 47.a členom ZTuj-2 kot begunec prosi za izdajo dovoljenja za družinskega člana, sploh za svojega otroka. V tem primeru morajo za izkazovanje istovetnosti otroka veljati tudi druge dokazne listine, ne zgolj tiste, navedene v prvem odstavku 97. člena ZTuj-2.
Tožniki pravnega interesa za udeležbo v gradbenem inšpekcijskem postopku ne morejo uspešno opreti na določbe 75. člena SPZ (prepovedana imisija) in 133. člena OZ (zahteva za odstranitev nevarnosti), saj se spori iz teh pravnih razmerij rešujejo v civilnih sodnih postopkih, ne pa v upravnih postopkih inšpekcijskega nadzora gradenj. Tovrsten inšpekcijski postopek je namreč namenjen varstvu javnega interesa na področju gradenj, njegov obseg pa je začrtan v določbi 145. člena ZGO-1, zato v njem ni mogoče uveljavljati varstva pravic iz sosedskega prava.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Bistvo predmetnega spora je v tem, da tožnik ne izpodbija dejstva, ki ga je ugotovila in upoštevala tožena stranka, in sicer, da je do prenosa sredstev na JPR v konkretnem primeru prišlo, ampak ugovarja, da podružnica Ljubljanske banke v Sarajevu za morebiten prenos ni imela nobenega pooblastila, da je bil prenos neverodostojen oziroma, da bi tožena stranka morala dokazati, da je tožnik sam kot varčevalec podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesel sredstva na JPR, kar pa se ni zgodilo, saj listina o stanju na računu dokazuje, da ni bilo nobenega prometa.
Drugačna sodna odločitev kot zavrnitev tožbe v navedenih pravnih okoliščinah bi tožeči stranki samo zmanjšala možnosti za učinkovito uveljavljanje pravic v morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih, zato je Upravno sodišče, sklicujoč se na revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča, odločilo, da je tožba neutemeljena na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
V primeru, da se ugotovi, da je ogroženo življenje obsojenca, zloraba prekinitve kazni zapora ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo obsojenčevega življenja. Kadar je torej ugotovljena zloraba prekinitve prestajanja kazni, je potrebno tehtanje med zlorabo prekinitve in zdravstvenim stanjem obsojenca.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - omejitev svobode gibanja - obrazložitev odločbe - nemogoč preizkus odločitve - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Za odreditev karantene je bistveno, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v RS, kakšno je epidemiološko stanje v tej državi oziroma na kateri seznam je uvrščena ta država ter zakaj oseba ne sodi v eno od izjem po 10. členu Odloka. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja niti, iz katere države je vstopila tožnica na območje Republike Slovenije, kdaj je vstopila, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena dotična država in iz katerih razlogov je tožnici odrejena karantena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - ogrožanje varnosti
Tožnik ima očitno resne zdravstvene težave, zato sodišče ne ocenjuje, da bi tožnik predstavljal resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu.
Organ za brezplačno pravno pomoč v zadevi tožnice ni seznanil s svojimi ugotovitvami, ki izhajajo iz uradnega zaznamka. S tem je bila storjena kršitev določbe iz četrtega odstavka 146. člena ZUP, po kateri organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Čeprav se ta člen nanaša na izdajo odločbe po izvedenem ugotovitvenem postopku, je treba enako postopati tudi pri presoji popolnosti in razumljivosti vloge po 67. členu ZUP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Za odločitev je bistvenega pomena vprašanje, ali je bil tožnik kot lastnik obstoječega objekta obremenjen s spornim komunalnim prispevkom skladno z zahtevami sedmega odstavka 79. člena v povezavi z 80. členom ZPNačrt.
Zavezancu se lahko naloži v plačilo komunalni prispevek le skladno s predpisi, ki veljajo v trenutku, ko je nastopila okoliščina, na podlagi katere je mogoče to javno dajatev zakonito odmeriti, torej izboljšanje komunalne opremljenosti (npr. trenutek priključitve na komunalno omrežje). Če so torej tedaj predpisi določali obveznost plačila komunalnega prispevka, ga je zavezanec dolžan plačati v tedaj predpisani višini.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesijska pogodba - sprememba koncesijskega akta - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas in s tem za odločitev, ki temelji na četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K, na katerega se toženka v izpodbijani odločbi tudi pravilno sklicuje.
inšpekcijski ukrep - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - občinski prostorski akti - kmečka lopa
Pogoj za inšpekcijsko ukrepanje je izpolnjen, kolikor investitor na kmetijsko zemljišče poseže na način, ki ga predpisi ne dopuščajo, to je v konkretnem primeru, če na takem zemljišču postavi kmečko lopo, pa ne izpolni vseh pogojev za postavitev takega objekta, kot jih določajo občinski prostorski akti, in s tem zemljišča ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Zgolj izpolnitev vseh s predpisi zahtevanih pogojev bi namreč tožnici dopuščala postavitev lope na kmetijskem zemljišču.