plačilo razlike v odpravnini - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pretrganje - prijava na zavodu za zaposlovanje
Prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne pomeni pretrganje delovnopravne kontinuitete v smislu delovne dobe pri toženki, saj se je toženka s svojo vlogo za odobritev sredstev za ohranitev delovnih mest zavezala, da bo zaposlila 174 delavcev s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Ta sredstva je tožena stranka pridobila na osnovni določil takrat veljavnega ZZZPB. Začasna prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne preprečuje upoštevanje skupne delovne dobe pri delodajalcu, saj je tožnik nadaljeval z delom pri toženi stranki in je to obravnavati, kot da tožnik ni spremenil zaposlitve. Sicer pa iz določbe 3. odstavka 109. člena ZDR tudi ne izhaja, da se upošteva le neprekinjena delovna doba, dosežena pri pravnih prednikih delodajalca. Tretji odstavek 109. člena ZDR določa le, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V odpovedi ni obrazložila odpovednega razloga tako, kot to določa 2. odstavek 87. člena ZDR-1. Zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo.
subsidiarni dolžnik - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - pisni poziv na izpolnitev
Za uveljavljanje obveznosti od subsidiarnega dolžnika se ne zahteva, da je proti glavnemu dolžniku uveden (ali celo končan) kakšen sodni postopek, pač pa zadošča (navaden) pisni poziv, za se šteje tudi pošiljanje računov glavnemu dolžniku.
Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati.
Tožnica je uveljavljala razliko pri nadomestilu plače za sporno obdobje iz razloga, ker ji tožena stranka ni izplačevala plače v višini, dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi, zato je bilo nadomestilo za čas bolniškega staleža nižje. Tožnici je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda. Zaradi neplačevanje plače v dogovorjeni višini je bila tožnica prikrajšana tudi pri nadomestilu plače zaradi starševskega dopusta. Iz pritožbenih navedb torej izhaja, da tožnica vtožuje izplačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja tožene stranke. Tudi v tem delu so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP (t.j., da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za tožbeni zahtevek, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi). Zato je tožničin zahtevek, ki se nanaša na plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače in nadomestilu zaradi starševskega dopusta, utemeljen.
Upnik s predhodno odredbo pridobi zgolj pogojno zastavno pravico, in sicer pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko postalo gotovo, da tožeča stranka pogoja za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnila, je s tem uresničen razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Takšna pogojna zastavna pravica je zato z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko prenehala.
Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
Upoštevaje tožničino premoženje in prihranke otrok je bil presežen cenzus za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, ki ga je v spornem obdobju določal 23. člen ZSV. Zato tožbeni zahtevek, da se za tožnico in mladoletna otroka prizna pravica do denarne socialne pomoči, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 156, 156/5, 157, 157/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota dobe - sporazum s Srbijo - mednarodni sporazum - ponovna odmera pokojnine
V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvi priznal pravico do invalidske pokojnine in nato toženi stranki posredoval zahtevo za odmero pokojnine v skladu z 38. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju. To pomeni, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine od 1. dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odobritev retrogradnega staleža - bolniški stalež za nazaj - začasna nezmožnost za delo za nazaj - imenovani zdravnik
Glede na to, da razlogi za odločanje o začasni nezmožnosti za delo za nazaj ne obstajajo, je potrebno upoštevati, da lahko imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija začasno nezmožnost za delo oceni največ za 3 dni nazaj od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri osebnem zdravniku.
Časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 355. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 29, 29/1, 75, 204, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - zamudna sodba - sklepčnost - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče tožnika ne bi pozvalo na odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak bi takoj izdalo zavrnilo zamudno sodbo, bi le-ta bila izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar bi predstavljalo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzoru delodajalca), razen izjemoma ni odločilna volja za sklenitev enega ali drugega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni, da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu. Kriteriji za razlikovanje, ali gre za podjemno ali delovno razmerje morajo biti čimbolj objektivni.
Glede na izpovedi prič je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da tožnik pri toženi stranki ni opravljal dela po navodilih tožene stranke, in da tožnik ni bil vključen v organiziran delovni proces ter da ni opravljal delo dispečerja oziroma telefonista operaterja osebno ter nepretrgano po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Navedeno bi sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, če bi ugotovilo, kako je bil organiziran delovni proces pri toženi stranki tako glede vodenja evidence delovnega časa, kot tudi razporeditve dela pri toženi stranki in predvsem, kdo je opravljal delo ponoči, glede na to, da so skoraj vse priče izpovedale, da so delo opravljale izključno podnevi.
V tem individualnem delovnem sporu tožeča stranka uveljavlja plačilo zneska, ki ga je izplačala toženi stranki po pravnomočni sodbi (za izplačilo reparacije in stroškov v zvezi z nezakonito izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi). Ker sta bili sodba sodišča prve in druge stopnje razveljavljani s sklepom Vrhovnega sodišča, v ponovljenem postopku pa je bil tožbeni zahtevek tožene stranke pravnomočno zavrnjen, je odpadla podlaga, na podlagi katere je tožeča stranka toženi stranki izplačala navedeni znesek. Zato je tožbeni zahtevek na vrnitev izplačanih zneskov utemeljen.
začasna odredba – verjetnost nastanka terjatve – nastanek odškodninske terjatve – predlog za odlog izvršbe – izredno pravno sredstvo – revizija – zavarovanje pred nenadomestljivo škodo – pogoj nujnosti
Primere, ko je zoper odločbo, na podlagi katere je dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo, obravnava določilo prve točke 71. člena ZIZ-a. Ker ima torej tožena stranka možnost predlagati odlog izvršbe, je to primarno sredstvo za varstvo njenega potencialnega pravnega položaja, pred predlogom za zavarovanje terjatve. Šele če tožena stranka (dolžnica v izvršilnem postopku) s predlogom za odlog izvršbe ne bi uspela, lahko v nadaljevanju uveljavlja zavarovanje z začasno odredbo.
Ob dejstvu, da plače iz ponovnega zavarovanja po reaktivaciji ne vplivajo na višino pokojninske osnove, saj je glede na mehanografsko obdelavo še vedno najugodnejša pokojninska osnova na podlagi plač iz obdobja pred reaktivacijo, je starostna pokojnina z izpodbijanim drugostopenjskim upravnim aktom zakonito priznana v določenem mesečnem znesku.
plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - neto
Izračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.
Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno pozvati, da poda ustrezen tožbeni zahtevek v bruto zneskih, in toženi stranki naložiti obračun bruto vrednosti nadur ter izplačilo neto zneskov, katerih višina bo znana šele po odvodu davka.
Delavec se pravicam, ki mu gredo po zakonu ali kolektivni pogodbi, ne more veljavno odpovedati, kar ne velja le glede višine glavne terjatve, ampak tudi glede stranskih terjatev. Tako pravica do regresa kot rok plačila sta določena v določbi 131. členu ZDR. Zato niso dopustni drugačni dogovori niti glede roka zapadlosti niti glede stranskih terjatev, ker se delavec pravicam, ki so določene v zakonu kot minimalne, ne more odpovedati. Zato je sporazum o plačilu regresa z drugačnim rokom zapadlosti, kot je določen v zakonu, v nasprotju s prisilnim predpisom (135. členom ZDR) in kot tak ničen.
Od zakonskih zamudnih obresti, ki jih je delodajalec dolžan plačati delavcu zaradi zamude pri izplačilu terjatev iz delovnega razmerja, se ne plačuje dohodnina, kar izhaja iz ZDoh-2, zlasti iz določb 35., 36. in 37. člena tega zakona. Zakonskih zamudnih obresti od prepozno izplačanega regresa (za razliko od regresa za letni dopust, ki je vključen v dohodek iz delovnega razmerja – 37. člen ZDoh-2) ni mogoče šteti za dohodek iz zaposlitve oz. za dohodek iz delovnega razmerja, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve od katerega se plačuje dohodnina. Zato tožena stranka od obresti ni dolžna plačati za tožnika akontacijo dohodnine.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje, določeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zdraviliškim zdravljenjem pa se pričakuje izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice za daljši čas. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehal pravni interes za pravdo
Predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) pomeni zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.