solastnina - motenje posesti – ekonomski interes – dokazna ocena
Ekonomski interes tožnika je v tem, da uporablja lastno posteljo in svojo posodo (trdi namreč, da zaradi ravnanja toženke ne more spati tam, kjer je spal prej, in ne more jesti tako, kot je jedel prej). Ekonomski interes (tožnika) za posestno varstvo je torej treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov (toženke) v obstoječe posestno stanje.
ZPP člen 323, 323/3, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
vročitev sodne odločbe – vročitev elaboratov – sestavni del sklepa – pravica do pravnega sredstva – kršitev pravice do obravnavanja
Z vročitvijo odločbe brez elaboratov, ki sta njen sestavni del, je udeleženkama postopka onemogočeno njeno obravnavanje. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev postopka in kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079827
SZ-1 člen 111. URS člen 36, 36/1.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – tožba na izselitev – lastništvo stanovanja – skupno premoženje zakoncev – nedotakljivost stanovanja
Toženec se je zahtevku za izselitev iz stanovanja branil s trditvijo, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem gre za pravni standard, ki predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, zato bi moral toženec podati tudi trditve o vrsti in obsegu vlaganj toženčevega dela in sredstev, ki so bila pridobljena v času trajanja zakonske zveze.
Dejstvo, da skupno premoženje, katerega delitev toženec predlaga z izplačilom njegovega deleža v denarju, še ni razdeljeno, toženčevemu vztrajanju pri bivanju v hiši ne daje legitimnosti.
razžalitev dobrega imena in časti – pasivna legitimacija – spletni novičarski portal – odgovorni urednik – izdajatelj medija – lastnik izdajatelja medija
Za objavljene vsebine odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija, pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija.
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 38, 39. ZSZ-84 člen 21, 64. ZOR člen 17. ZZK-1 člen 12.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pravica brezplačnega uživanja - prenos pravice uporabe - omejitve pri prenosu pravice uporabe - dolžnost izpolnitve obveznosti - ugotovitveni zahtevek - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - napačna navedba parcelne številke
Ker je tožnica uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, je v skladu s stališčem sodne prakse imela možnost izbire med ugotovitvenim zahtevkom in izbrisno tožbo.
Ker je bila na toženko veljavno prenesena le pravica uporabe na tistem delu nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je bil potreben za redno rabo stavbe (v sorazmerju z njenim solastninskim deležem glede stavbe), ni pa dokazala, da je to zemljišče predstavljala tudi sporna nepremičnina (s tedanjo oznako parc. št. 100/1 k. o. X), tožnica pa je dokazala, da so njene pravne prednice v skladu s tedanjimi predpisi pridobile pravico uporabe glede sporne nepremičnine in jo prenesle nanjo, neveljavnosti tega prenosa pa do uveljavitve ZLNDL nihče ni uveljavljal, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je bila tožnica tista, ki je ob uveljavitvi ZLNDL imela pravico uporabe, ki se je po zakonu preoblikovala v lastninsko pravico.
pravdni stroški – povod za tožbo – okoliščine konkretnega primera - opomin
Presoja tega, ali je toženec dal povod za tožbo, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Zgolj s sklicevanjem na stališče sklepa II Cp 2424/2009, da izostanek tožnikovega opomina tožencu pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo, še ne pomeni, da je bil tudi v obravnavanem primeru potreben opomin.
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokazov. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi lahko tožnik obstoj in obseg nepremoženjske škode dokazoval le z izvedencem medicinske stroke.
ZNP člen 131. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3.
postopek za ureditev mej – meja med javnim dobrom in zemljišči v lasti občanov – močnejša pravica – katastrska meja – način določitve predlagane meje
Meja med javim dobrom in zasebnimi zemljišči se praviloma določa po katastru. Če pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je treba v skladu s 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru določiti mejo v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079869
ZD člen 2, 123. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 328.
pisna pomota – popravni sklep – obseg zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – darilo zapustnika – življenjsko zavarovanje – upravičenec do zavarovalnine – pogrebni stroški – dolg zapuščine
V izreku izpodbijane sodbe je parcela označena z napačno številko, kar predstavlja zgolj pisno pomoto, ki jo lahko sodišče kadarkoli odpravi z ustreznim popravnim sklepom in ne onemogoča pritožbenega preizkusa sodbe, saj je ugotovitev, da tudi ta nepremičnina spada v zapuščino, že pravnomočna.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vsebine sklenjene pogodbe o življenjskem zavarovanju zapustnika, zato je relevantno dejansko stanje glede obsega zapuščine ostalo nerazjasnjeno. Če je toženka res edina upravičenka do zavarovalnine, potem gre za neodplačno razpolaganje zapustnika v njeno korist in s tem za njeno posebno premoženje.
Sam obstoj izvenzakonske skupnosti ne more biti ovira za pridobitev posebnega premoženja, če je partner v ta namen porabil izključno svoja lastna sredstva (na primer darilo, dediščino, svoje prihranke, ki jih je ustvaril pred začetkom takšne skupnosti); ker pa gre vendarle za izjemo, bi moralo sodišče prve stopnje te trditve presojati bolj kritično.
Če sodišče opusti dolžno materialno pravdno vodstvo in namesto tega s kršitvijo razpravnega načela samo ugotavlja dejstva, stranka pa ta dejstva nato procesno posvoji, tedaj takšna kršitev razpravnega načela ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063848
OZ člen 287, 287/1, 288. ZPFOPIZ člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/3, 13, 15, 15/3, 15/4. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – sredstva za pokojnine, ki so nižje od minimalne - obdobje zavarovanja - oblikovanje komisije – procesna predpostavka – informativni dokaz
Ni mogoče mimo določila prvega odstavka 8. člena ZPFOPIZ, da tožena stranka povrne tožeči stranki sredstva za pokrivanje odhodkov za izplačevanje razlike do zneska najnižje pokojnine za upokojene člane tožeče stranke, ki so pridobili pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe zavarovanja pri tožeči stranki pa do 1. 1. 1983. Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je potrebno te zneske proporcionalno zmanjšati. Takšnega načina izračuna iz navedenih predpisov tudi z metodami razlage zakonov ni mogoče izpeljati.
Ne 15. člen ZPFOPIZ ne katerikoli drug predpis ne določa, da bi bilo oblikovanje skupne komisije procesna predpostavka za vložitev tožbe, v skladu s sodno prakso pa se šteje, da mora zakon, če želi določeno okoliščino predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega postopka, to določiti izrecno in nedvoumno.
nepremoženjska škoda – primarni strah – izvedensko mnenje – izpovedba oškodovanca - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini – pravdni stroški
Kadar iz izpovedi oškodovanca izhaja, da ta primarnega strahu ni utrpel, oškodovanec ni upravičen do odškodnine iz tega naslova, čeprav obstoj primarnega strahu ugotovi izvedenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065124
OZ člen 9. ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
dolžnost izpolnitve obveznosti – priče – povračilo potnih stroškov – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Ker je dogovor veljaven, toženca zavezuje.
Na podlagi Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku mora priči izplačati nadomestilo plače najprej delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju. Delodajalec lahko nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, ob predložitvi dokaza o izplačilu nadomestila plače priči. Šele nato pa lahko sodišče odloča o povračilu plačanega nadomestila.
sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - upnik - dopustnost pritožbe
Pritožnik ni pridobil upravičenja za opravljanje procesnih dejanj v glavnem stečajnem postopku in s tem tudi ne pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji, ker v stečajnem postopku ni prijavil nobene terjatve.
rubež premičnin - ugovor tretjega - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Tretja je v konkretnem primeru trdila le, da je lastnica stanovanja na naslovu rubeža, ter da dolžnik na tem naslovu ne živi. Ni pa trdila, da dolžnik na tem naslovu nima nobenih premičnih stvari, kar pomeni, da zatrjevanje lastništva stanovanja ne predstavlja verjetnega izkaza pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo.
OZ člen 1035, 1037. ZJN-2 člen 4, 4/6. ZPP člen 212. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika z izvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5.
gradbena pogodba – nakazilo – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – ugovori nakazanca – podizvajalec
Tožena stranka, ki ni podpisala asignacijske pogodbe, nakazila ni sprejela že s podpisom gradbene pogodbe. S podpisom gradbene pogodbe sta stranki le dopustili možnost, da bodo izvedena neposredna plačila tožeči stranki na podlagi asignacijskih pogodb, če in ko bodo izpolnjeni pogoji.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.