motenje posesti – zadnje posestno stanje – pravica do posesti
S posestnim varstvom se varuje le dejanska oblast na stvari, namen posestnega varstva pa je v tem, da se sankcionira vsaka nedopustna uporaba sile pri spremembi posestnega stanja. Iz navedenih razlogov ni relevantna okoliščina, da toženec razpolaga z nepravnomočno sodbo o delitvi skupnega premoženja, iz katere izhaja, da je izključni lastnik stanovanja in predmetov v stanovanju.
razžalitev dobrega imena in časti – pasivna legitimacija – spletni novičarski portal – odgovorni urednik – izdajatelj medija – lastnik izdajatelja medija
Za objavljene vsebine odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija, pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079327
OZ člen 1024. ZPP člen 115, 258, 258/2, 261. ZZZDR člen 56, 56/2. URS člen 25.
zaslišanje strank – preložitev naroka – zdravniško opravičilo – leasing pogodba – solidarno poroštvo – regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – sodna poravnava
Leasing pogodba za nakup avtomobila je bila sklenjena tekom trajanja zakonske zveze pravdnih strank, zato gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za katerega pravdni stranki v razmerju do tretjih odgovarjata solidarno. Tožnica s plačilom dolga leasing hiši ni poravnala zgolj svoje poroštvene obveznosti, temveč tudi svojo obveznost v zvezi s skupnim premoženjem. Zato je, upoštevajoč ugovor toženca, upravičena terjati od svojega bivšega zakonca le toliko, kolikor plačilo presega njen delež na skupnem premoženju.
Sodna poravnava o delitvi skupnega premoženja onemogoča (zgolj) kasnejše ugotavljanje dodatnega skupnega premoženja v pravdi ali določanje drugačnih prispevkov k skupnemu premoženju. Ne izključuje pa odločitve o morebitnih dodatnih obveznostih pravdnih strank v zvezi s skupnim premoženjem do tretjih ter v njunem medsebojnem razmerju, ki s sodno poravnavo niso bili zaobjeti.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0078499
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-6, 41a/3. ZGD-1 člen 475,475/5, 479, 482, 482/1.
ničnost družbe z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti – status družbenika – ustanovitev družbe – stvarni vložki
Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073303
ZPP člen 7, 212. OZ člen 311.
trditveno in dokazno breme - delno plačilo terjatve – drugi načini prenehanja obveznosti – pobot - kompenzacija
Ker je bil dogovor o verižni kompenzaciji sklenjen še pred nastankom in zapadlostjo vtoževanih terjatev, pobotajo pa se lahko samo zapadle terjatve, je sklicevanje toženke na tak dogovor kot temelj delnega prenehanja vtoževanih terjatev neutemeljeno.
vračunanje daril v dedni delež – načelo denarnega nominalizma – določitev vrednosti darila
Sodišče je ugotovilo, da je toženka od matere prejela denar v vrednosti ene krave, torej ne krave. Ker velja načelo denarnega nominalizma, je sodišče prve stopnje s tem, ko je na podlagi 52. člena ZD ugotavljalo vrednost krave ob zapustničini smrti, zmotno uporabilo materialno pravo. Toženki se v dedni delež vračuna tisto število denarnih enot, kot jih je prejela.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079827
SZ-1 člen 111. URS člen 36, 36/1.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – tožba na izselitev – lastništvo stanovanja – skupno premoženje zakoncev – nedotakljivost stanovanja
Toženec se je zahtevku za izselitev iz stanovanja branil s trditvijo, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem gre za pravni standard, ki predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, zato bi moral toženec podati tudi trditve o vrsti in obsegu vlaganj toženčevega dela in sredstev, ki so bila pridobljena v času trajanja zakonske zveze.
Dejstvo, da skupno premoženje, katerega delitev toženec predlaga z izplačilom njegovega deleža v denarju, še ni razdeljeno, toženčevemu vztrajanju pri bivanju v hiši ne daje legitimnosti.
Otroški dodatek ne predstavlja postavke, ki bi jo bilo treba pri določanju višine preživnine upoštevati. Le-ta se namreč upošteva le v izjemnih primerih, ko so finančne zmožnosti preživninskih zavezancev zelo omejene.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – strah – intenzivni primarni strah – strah pred trajno delovno nezmožnostjo
Tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu, kjer se upošteva le primarni in sekundarni strah in bi ga bilo mogoče upoštevati v okviru odmere denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063848
OZ člen 287, 287/1, 288. ZPFOPIZ člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/3, 13, 15, 15/3, 15/4. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – sredstva za pokojnine, ki so nižje od minimalne - obdobje zavarovanja - oblikovanje komisije – procesna predpostavka – informativni dokaz
Ni mogoče mimo določila prvega odstavka 8. člena ZPFOPIZ, da tožena stranka povrne tožeči stranki sredstva za pokrivanje odhodkov za izplačevanje razlike do zneska najnižje pokojnine za upokojene člane tožeče stranke, ki so pridobili pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe zavarovanja pri tožeči stranki pa do 1. 1. 1983. Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je potrebno te zneske proporcionalno zmanjšati. Takšnega načina izračuna iz navedenih predpisov tudi z metodami razlage zakonov ni mogoče izpeljati.
Ne 15. člen ZPFOPIZ ne katerikoli drug predpis ne določa, da bi bilo oblikovanje skupne komisije procesna predpostavka za vložitev tožbe, v skladu s sodno prakso pa se šteje, da mora zakon, če želi določeno okoliščino predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega postopka, to določiti izrecno in nedvoumno.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost – izbrisna tožba – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – tožbeni zahtevek
Glede na dvoumnost tožnikovih navedb – ali želi doseči izbris po uradni dolžnosti ali s tožbo – je za presojo odločilen postavljen zahtevek, kar pomeni, da je tožnik za izbris sporne zaznambe izbral izbrisno tožbo.
V sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je z izbrisno tožbo možno zahtevati izbris zaznambe sklepa o izvršbi.
nepremoženjska škoda – denarna renta – invalidnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – trditvena podlaga – huda telesna poškodba – delovna nezgoda
Invalidnina je lahko eden od kriterijev pri odmeri odškodnine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Sodišče jo upošteva po prosti oceni. Vendar pa mora biti v zvezi z invalidnino podana ustrezna trditvena podlaga, čemur pa prva toženka ni zadostila.
izvedeniško mnenje – nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem – mnenje drugega izvedenca - dolžnostno ravnanje - nevarna stvar - protipravnost
Če tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem ni zadovoljna, to izvedeniškemu mnenju v ničemer ne jemlje veljave in niti ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.
Vsebinsko nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne vpliva na pravico izvedenca do nagrade za opravila, potrebna za njegovo izdelavo. Če stranka meni, da izvedenec ni pojasnil določene okoliščine ali da so njegovi zaključki napačni, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka (prav tako v pritožbi zoper končno odločitev, če njene upravičene pripombe niso bile upoštevane, ali če so izvedenčevi zaključki napačni). Ni pa to razlog, da izvedenec ne bil upravičen do nagrade, ki mu gre za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja. Izvedenec je namreč s strani sodišča zadano nalogo opravil. To pa je temelj za prisoditev nagrade.
razširitev tožbe na novega tožnika – subjektivna sprememba tožbe – domneva poslovne sposobnosti – procesna sposobnost
Obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti se domneva.
Sodišče mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti, le v primeru, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.