pogodbena kazen – navedbe v obravnavanem sporu – tožba – samostojno procesno dejanje – dokazi v drugem sodnem postopku – predmet pogodbe – izročitev stanovanj – zamuda – trditveno in dokazno breme
1. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je pri odločanju upoštevalo le navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tem gospodarskem sporu, čeprav se je slednja med postopkom sklicevala na svoje trditve iz drugega spora (ki se med istima strankama vodi pri istem prvostopnem sodišču).
2. Tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo pogodbene kazni, je bila dolžna navesti in dokazati svoje trditve, da so nastopili pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni. Tožena stranka bi se lahko razbremenila plačila pogodbene kazni tako, da bi navedla (in izkazala), da so v stanovanjskih enotah kupci izvajali spremembe prek izvajalca.
Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
Če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073316
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 197. SPZ člen 67, 67/5. SZ-1 člen 9, 9/3, 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti – sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe – verzija – upravnik – pogodba o upravljanju – povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja – izterjava neplačanih stroškov – dejanska etažna lastnina
Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik leta 2013 znašel v finančnih in likvidnostnih težavah, da od leta 2010 beleži negativni poslovni izid in zmanjšanje denarnih sredstev ter upad v vseh bilančnih kategorijah, da ima 211 dni blokiran transakcijski račun, poleg tega pa dolžnik že štiri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje. Njegov edini dohodek so bile obresti od (zdaj zarubljenih) depozitov, te pa so bile nižje od stroškov njegovega poslovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto izkazuje verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Predmetni pravdni postopek se je zaključil s sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili o svojih stroških, nista pa se dogovorili o stroških stranskega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 159. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki se konča s sodno poravnavo, če ni v poravnavi drugače določeno. To pravilo pa nujno velja tudi za stranskega intervenienta, saj se njegovo upravičenje do povrnitve pravdnih stroškov ravna po enakih merilih, kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
poplačilo upnika v premičninski izvršbi - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - izvršilni naslov zoper upnika - ustavitev izvršbe
Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.
Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.
aktivna legitimacija - država - lokalna skupnost - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - postopek zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico
Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava. Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073305
ZPP člen 154, 154/1, 318, 318/1, 318/1-3. ZASP člen 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/6, 159, 159/4, 167, 168, 168/2, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – razlaga skupnega sporazuma – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – civilna kazen – stroški z odkrivanjem kršitev – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – predpravdni stroški – zamudna sodba – zapadlost terjatve – uporaba tarife – nesklepčnost – plačilo DDV
Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk ne more biti pravilna pravna podlaga za odmero nadomestila za javno priobčitev fonogramov za takšen poslovni prostor, kot ga je uporabljala tožena stranka, to je gostinski lokal.
ZZK-1 člen 3a, 102, 125a. ZPP člen 205, 205/1-5, 207. ZS člen 83.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - nemožnost oddaje predloga v sistem informatizirane zemljiške knjige - prekinitev postopka zaradi napake aplikacije
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.
Za obstoj objektivne nevarnosti ne zadošča zgolj možnost likvidnostnih težav. Potrebno je narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah. Vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnik je zamudil 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo, zavrglo na podlagi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP. Kljub temu pa je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je ugotovilo, da je bil odpovedni rok, glede na čas tožnikove zaposlitve, prekratek in da tožniku pripada 46 dnevni odpovedni rok, zato je ugotovilo, da mu je delovno razmerje prenehalo z iztekom tega roka in toženi stranki naložilo, da ga je dolžna za obdobje, ko mu je prenehalo delovno razmerje, do poteka odpovednega roka, ko bi mu po ugotovitvi sodišča prve stopnje moralo prenehati, prijaviti v obvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v matično evidenco ZPIZ. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za meritorno odločanje o trajanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, saj je tožnik zamudil zakonsko določeni rok za vložitev tožbe, zato je tožba tudi v tem delu prepozna in bi jo moralo sodišča prve stopnje tudi v tem delu zavreči.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – posest – dobra vera – pravica uporabe – materialno procesno vodstvo
Dobra vera je bila za priposestvovanje potrebna tako po pravilih ODZ kot ZTLR in sedaj SPZ. Mogoče je bilo priposestvovati le parcelo oziroma del parcele kot pridobitev lastninske pravice in ne kot pridobitev družbene lastnine v obliki imetništva pravice uporabe. ODZ tega ni poznal, saj ni bilo družbene lastnine; ZTLR pa je jasno določal, da se priposestvuje lastninska pravica in torej ne pravica uporabe.
ZPP člen 454, 454/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pomanjkanje trditvene podlage – izvedba dokazov – protispisnost
Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, ne more pomeniti protispisnosti.
Ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
izvedensko mnenje – stroški izdelave izvedenskega mnenja – pravica do nagrade izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - cena storitve
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, izvedenčevo pravico do nagrade mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega pogodbenega prava in ne po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Dokazovanje z izvedencem o pristnosti obravnavane pogodbe je bilo opuščeno, ker je sodišče ugotovilo, da je toženkin ugovor dokazan z drugimi dokazi (zaslišanje strank, analiza listine same ter listin, ki naj bi se nanjo navezovale). Izbor dokazov je prepuščen sodišču kot sestavni del proste dokazne ocene.
vknjižba lastninske pravice - predlagan vpis lastninske pravice v večjem deležu kot izhaja iz listin, ki so podlaga vpisu - nesklepčen predlog
Predlagateljica je v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje (in po katerih je kvečjemu solastnica na vsakem od osnovnih položajev nepremičnine), sama izbrala dva od solastnikov in predlagala vpis nase na celotnem osnovnem položaju teh dveh solastnikov. Tak predlog je nesklepčen in zato na njegovi podlagi vpisa ni mogoče dovoliti.
ZIZ člen 42. ZPP člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/2.
zamudna sodba – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje pisanj – vročanje s fikcijo – razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Zaradi preselitve toženca že pred vložitvijo tožbe, fiktivna vročitev na formalnem naslovu prebivališča ni pravilna, zlasti pa v konkretnem primeru, ko sta imela tožnica in toženec prijavljeno formalno prebivališče na istem naslovu, pri čemer je jasno izhajalo iz tožbenih navedb, da toženec na tem naslovu dejansko ne biva več.
Izpolnitev z asignacijo vpliva na zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke kot asignanta le v primeru, če asignat asignacijo sprejme in izpolni zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do tožeče stranke. Ker tožeča stranka do asignata iz naslova kreditiranja ni imela nobene terjatve, čista vrednost stečajne mase ni bila zmanjšana.