poplačilo upnika v premičninski izvršbi - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - izvršilni naslov zoper upnika - ustavitev izvršbe
Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.
Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.
Predmetni pravdni postopek se je zaključil s sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili o svojih stroških, nista pa se dogovorili o stroških stranskega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 159. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki se konča s sodno poravnavo, če ni v poravnavi drugače določeno. To pravilo pa nujno velja tudi za stranskega intervenienta, saj se njegovo upravičenje do povrnitve pravdnih stroškov ravna po enakih merilih, kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
Če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
pogodbena kazen – navedbe v obravnavanem sporu – tožba – samostojno procesno dejanje – dokazi v drugem sodnem postopku – predmet pogodbe – izročitev stanovanj – zamuda – trditveno in dokazno breme
1. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je pri odločanju upoštevalo le navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tem gospodarskem sporu, čeprav se je slednja med postopkom sklicevala na svoje trditve iz drugega spora (ki se med istima strankama vodi pri istem prvostopnem sodišču).
2. Tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo pogodbene kazni, je bila dolžna navesti in dokazati svoje trditve, da so nastopili pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni. Tožena stranka bi se lahko razbremenila plačila pogodbene kazni tako, da bi navedla (in izkazala), da so v stanovanjskih enotah kupci izvajali spremembe prek izvajalca.
aktivna legitimacija - država - lokalna skupnost - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - postopek zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico
Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava. Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.
Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073316
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 197. SPZ člen 67, 67/5. SZ-1 člen 9, 9/3, 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti – sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe – verzija – upravnik – pogodba o upravljanju – povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja – izterjava neplačanih stroškov – dejanska etažna lastnina
Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik leta 2013 znašel v finančnih in likvidnostnih težavah, da od leta 2010 beleži negativni poslovni izid in zmanjšanje denarnih sredstev ter upad v vseh bilančnih kategorijah, da ima 211 dni blokiran transakcijski račun, poleg tega pa dolžnik že štiri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje. Njegov edini dohodek so bile obresti od (zdaj zarubljenih) depozitov, te pa so bile nižje od stroškov njegovega poslovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto izkazuje verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063073
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.
Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
domneva umika pritožbe – oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost – kopičenje pritožb - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - predpostavke za odločanje o pritožbi
Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno – pravni interes – tožba za plačilo odškodnine – poziv na popravo tožbe – zavrženje tožbe
Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
vknjižba lastninske pravice - vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve - prepozna predložitev ustreznih listin - prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi
Predložitev listin šele v pritožbenem postopku je prepozna, saj velja prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – posest – dobra vera – pravica uporabe – materialno procesno vodstvo
Dobra vera je bila za priposestvovanje potrebna tako po pravilih ODZ kot ZTLR in sedaj SPZ. Mogoče je bilo priposestvovati le parcelo oziroma del parcele kot pridobitev lastninske pravice in ne kot pridobitev družbene lastnine v obliki imetništva pravice uporabe. ODZ tega ni poznal, saj ni bilo družbene lastnine; ZTLR pa je jasno določal, da se priposestvuje lastninska pravica in torej ne pravica uporabe.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
vpis po uradni dolžnosti - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravna subjektiviteta občine v nastajanju
Pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve gre za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini, da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščala v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico).
Sam patent je pravica, ki jo je podelila Republika Slovenija in je njen obseg določen objektivno, s patentnimi zahtevki. Patent je pravica materialnega prava. Če stranki uspe dokazati, da je imetnica patenta, mora njeno vsebino sodišče presojati kot vsebino vsake druge materialnopravne pravice po uradni dolžnosti.
Vse dokler je očitno, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen iz povsem pravnih razlogov, sodišče nima pravnega temelja za postavitev izvedenca.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko mnenje – vrednotenje zahtevnosti mnenja – posebne okoliščine – zelo zahtevno mnenje – stiki
V obravnavani zadevi je šlo za običajno vprašanje o stikih med starši in otroki. Vendar pa ob kompleksnosti problematike konkretne preiskovane družine, zaradi števila preiskovancev (šest) različnih starostnih obdobij in njihove diagnostike, ob sumu spolne zlorabe med sorojenci ter ob prisotnosti duševne bolezni enega od staršev, obravnavano mnenje odstopa od običajnih mnenj o omenjenem vprašanju.
ZPP člen 454, 454/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pomanjkanje trditvene podlage – izvedba dokazov – protispisnost
Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, ne more pomeniti protispisnosti.
Ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 116/2, 156, 224, 224/4.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika – zamuda roka za opravo procesnega dejanja – zamuda roka za vložitev pritožbe – zdravniško opravičilo – javna listina – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo eni stranki
Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta.
vknjižba lastninske pravice - predlagan vpis lastninske pravice v večjem deležu kot izhaja iz listin, ki so podlaga vpisu - nesklepčen predlog
Predlagateljica je v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje (in po katerih je kvečjemu solastnica na vsakem od osnovnih položajev nepremičnine), sama izbrala dva od solastnikov in predlagala vpis nase na celotnem osnovnem položaju teh dveh solastnikov. Tak predlog je nesklepčen in zato na njegovi podlagi vpisa ni mogoče dovoliti.