ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
Če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.
poplačilo upnika v premičninski izvršbi - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - izvršilni naslov zoper upnika - ustavitev izvršbe
Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.
Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.
pogodbena kazen – navedbe v obravnavanem sporu – tožba – samostojno procesno dejanje – dokazi v drugem sodnem postopku – predmet pogodbe – izročitev stanovanj – zamuda – trditveno in dokazno breme
1. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je pri odločanju upoštevalo le navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tem gospodarskem sporu, čeprav se je slednja med postopkom sklicevala na svoje trditve iz drugega spora (ki se med istima strankama vodi pri istem prvostopnem sodišču).
2. Tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo pogodbene kazni, je bila dolžna navesti in dokazati svoje trditve, da so nastopili pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni. Tožena stranka bi se lahko razbremenila plačila pogodbene kazni tako, da bi navedla (in izkazala), da so v stanovanjskih enotah kupci izvajali spremembe prek izvajalca.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik leta 2013 znašel v finančnih in likvidnostnih težavah, da od leta 2010 beleži negativni poslovni izid in zmanjšanje denarnih sredstev ter upad v vseh bilančnih kategorijah, da ima 211 dni blokiran transakcijski račun, poleg tega pa dolžnik že štiri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje. Njegov edini dohodek so bile obresti od (zdaj zarubljenih) depozitov, te pa so bile nižje od stroškov njegovega poslovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto izkazuje verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
aktivna legitimacija - država - lokalna skupnost - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - postopek zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico
Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava. Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.
Predmetni pravdni postopek se je zaključil s sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili o svojih stroških, nista pa se dogovorili o stroških stranskega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 159. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki se konča s sodno poravnavo, če ni v poravnavi drugače določeno. To pravilo pa nujno velja tudi za stranskega intervenienta, saj se njegovo upravičenje do povrnitve pravdnih stroškov ravna po enakih merilih, kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073316
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 197. SPZ člen 67, 67/5. SZ-1 člen 9, 9/3, 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti – sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe – verzija – upravnik – pogodba o upravljanju – povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja – izterjava neplačanih stroškov – dejanska etažna lastnina
Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmota - prezaposlitev - skrbnost
Tožniku, ki se pred podpisom sporne odpovedi in sporazuma o skrajšanju odpovednega roka ni prepričal, kakšna je vsebina ponujene nove zaposlitve oziroma čas njenega trajanja pri drugem delodajalcu, je mogoče očitati malomarno ravnanje. Od povprečno skrbnega delavca se namreč pričakuje, da v primeru prezaposlitve preveri vsebino ponujene pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker tožnik ni bil v opravičljivi zmoti, sta veljavna tako odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika kot sporazum o skrajšanju odpovednega roka, posledično pa ni podlage za ugoditev reintegracijskemu zahtevku ter reparacijskemu zahtevku za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe.
Izpolnitev z asignacijo vpliva na zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke kot asignanta le v primeru, če asignat asignacijo sprejme in izpolni zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do tožeče stranke. Ker tožeča stranka do asignata iz naslova kreditiranja ni imela nobene terjatve, čista vrednost stečajne mase ni bila zmanjšana.
vpis po uradni dolžnosti - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravna subjektiviteta občine v nastajanju
Pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve gre za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini, da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščala v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico).
KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 220. ZKP člen 32, 32/1, 33, 36.
stvarna pristojnost - dve kaznivi dejanji - eno iz pristojnosti okrožnega, drugo iz okrajnega sodišča
Ko je ista oseba obravnavana za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča in hkrati za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, je po prvem odstavku 32. člena ZKP stvarna pristojnost slednjega zaradi njenega manjšega kaznovalnega obsega, inkludirana v stvarni pristojnosti prvega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063073
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.
Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
Za obstoj objektivne nevarnosti ne zadošča zgolj možnost likvidnostnih težav. Potrebno je narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah. Vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – asignacija – kritno razmerje – neobičajen način izpolnitve - načelo sočasnosti izpolnitve - kleparska dela
Izpodbijano pravno dejanje je poplačilo z asignacijo, ki izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, če je bila tožeča stranka asignatov upnik. V takem primeru namreč preneha premoženjsko upravičenje tožeče stranke do asignata, obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke pa je preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov, s čimer pride do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
ZZK-1 člen 3a, 102, 125a. ZPP člen 205, 205/1-5, 207. ZS člen 83.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - nemožnost oddaje predloga v sistem informatizirane zemljiške knjige - prekinitev postopka zaradi napake aplikacije
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.
pravdni stroški – stečajni postopek – prijava stroškovne terjatve v stečaju – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča o glavni stvari, to je s sklepom o zavrženju tožbe. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
pravdni stroški - pooblaščenec - sedež izven območja sodišča - kilometrina - potrebni stroški
Kot potrebni se stroški kilometrine skladno s sodno prakso priznavajo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ga je stranka izbrala in ima sedež na delovnem območju sodišča. Ker ima pooblaščenka sedež izven navedenega območja, tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov kilometrine, ki jih je imela njena pooblaščenka s pristopom na naroke za glavno obravnavo.