• Najdi
  • 1
  • od 35
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba II Cpg 419/2013
    30.5.2014
    STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073316
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 197. SPZ člen 67, 67/5. SZ-1 člen 9, 9/3, 25, 25/1, 25/2.
    spor majhne vrednosti – sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe – verzija – upravnik – pogodba o upravljanju – povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja – izterjava neplačanih stroškov – dejanska etažna lastnina
    Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.
  • 2.
    VSK sklep Cpg 173/2014
    30.5.2014
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0005857
    ZIZ člen 257, 257/1.
    predhodna odredba - odločba domačega sodišča - subjektivna nevarnost
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik leta 2013 znašel v finančnih in likvidnostnih težavah, da od leta 2010 beleži negativni poslovni izid in zmanjšanje denarnih sredstev ter upad v vseh bilančnih kategorijah, da ima 211 dni blokiran transakcijski račun, poleg tega pa dolžnik že štiri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje. Njegov edini dohodek so bile obresti od (zdaj zarubljenih) depozitov, te pa so bile nižje od stroškov njegovega poslovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto izkazuje verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
  • 3.
    VSM sklep I Ip 251/2014
    30.5.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022036
    ZIZ člen 59, 59/2, 60, 65, 65/6, 71, 71/1, 71/1-9, 72, 73, 73/1, 73/2.
    odlog izvršbe - predlog tretjega
    Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.
  • 4.
    VSK sklep Cpg 137/2014
    30.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005856
    ZPP člen 156, 158, 159, 159/2.
    sodna poravnava - stranski intervenient - stroški
    Predmetni pravdni postopek se je zaključil s sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili o svojih stroških, nista pa se dogovorili o stroških stranskega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 159. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki se konča s sodno poravnavo, če ni v poravnavi drugače določeno. To pravilo pa nujno velja tudi za stranskega intervenienta, saj se njegovo upravičenje do povrnitve pravdnih stroškov ravna po enakih merilih, kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
  • 5.
    VSK sodba Cpg 8/2014
    30.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005906
    ZPP člen 180, 180/1, 212. OZ člen 247.
    pogodbena kazen – navedbe v obravnavanem sporu – tožba – samostojno procesno dejanje – dokazi v drugem sodnem postopku – predmet pogodbe – izročitev stanovanj – zamuda – trditveno in dokazno breme
    1. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je pri odločanju upoštevalo le navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tem gospodarskem sporu, čeprav se je slednja med postopkom sklicevala na svoje trditve iz drugega spora (ki se med istima strankama vodi pri istem prvostopnem sodišču).

    2. Tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo pogodbene kazni, je bila dolžna navesti in dokazati svoje trditve, da so nastopili pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni. Tožena stranka bi se lahko razbremenila plačila pogodbene kazni tako, da bi navedla (in izkazala), da so v stanovanjskih enotah kupci izvajali spremembe prek izvajalca.
  • 6.
    VSL sklep III Ip 1181/2014
    30.5.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0075755
    ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
    stroški izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
    Če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
  • 7.
    VSK sklep II Ip 243/2014
    30.5.2014
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0005836
    ZSZ člen 63. ZIZ člen 243.
    aktivna legitimacija - država - lokalna skupnost - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - postopek zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico
    Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava. Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.
  • 8.
    VSL sklep III Ip 1592/2014
    30.5.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0066141
    ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38c, 38c/2, 38c/3, 97.
    poplačilo upnika v premičninski izvršbi - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - izvršilni naslov zoper upnika - ustavitev izvršbe
    Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.

    Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.
  • 9.
    VDSS sklep Pdp 397/2014
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012309
    ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13.
    sodne takse - oprostitev plačila - delna oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - povprečni mesečni dohodek na osebo - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - dvakratnik minimalnega dohodka
    Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
  • 10.
    VSL sklep II Cp 81/2014
    29.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079328
    ZPP člen 14, 337, 337/1. URS člen 39.
    svoboda izražanja – čast in dobro ime – zabavni tisk – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – dovoljene novote
    39. člen Ustave je treba upoštevati tudi za pisanja t.i. zabavnega tiska. Tudi za zabavni tisk velja, da je treba ločiti pisanje, ki se nanaša na delovanje tožnice kot nastopajoče na TV in zato relativno javne osebe, od pisanja, ki se nanaša na tožnico kot osebo.
  • 11.
    VSL sodba I Cpg 95/2014
    29.5.2014
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0073305
    ZPP člen 154, 154/1, 318, 318/1, 318/1-3. ZASP člen 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/6, 159, 159/4, 167, 168, 168/2, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
    javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – razlaga skupnega sporazuma – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – civilna kazen – stroški z odkrivanjem kršitev – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – predpravdni stroški – zamudna sodba – zapadlost terjatve – uporaba tarife – nesklepčnost – plačilo DDV
    Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk ne more biti pravilna pravna podlaga za odmero nadomestila za javno priobčitev fonogramov za takšen poslovni prostor, kot ga je uporabljala tožena stranka, to je gostinski lokal.
  • 12.
    VSL sodba II Cpg 687/2013
    29.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063073
    ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
    operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
    Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.

    Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
  • 13.
    VSK sklep CDn 111/2014
    29.5.2014
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005894
    ZZK-1 člen 98, 99, 124. ZPP člen 76.
    vpis po uradni dolžnosti - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravna subjektiviteta občine v nastajanju
    Pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve gre za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini, da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščala v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico).
  • 14.
    VSL sklep I Cpg 684/2014
    29.5.2014
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0063071
    ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. OZ člen 59.
    pravdni stroški – stečajni postopek – prijava stroškovne terjatve v stečaju – pogojna terjatev
    V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča o glavni stvari, to je s sklepom o zavrženju tožbe. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
  • 15.
    VSL sklep I Cp 1009/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072086
    OZ člen 642, 642/1, 642/2.
    izvedensko mnenje – stroški izdelave izvedenskega mnenja – pravica do nagrade izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - cena storitve
    V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, izvedenčevo pravico do nagrade mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega pogodbenega prava in ne po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
  • 16.
    VDSS sodba Pdp 250/2014
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012191
    Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 57, 57/1, 57/2, 57/3.
    solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba - daljša bolniška odsotnost
    V 2. odstavku 57. člena Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije je določeno, da delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni (nad tri mesece) ter da se o višini solidarnostne pomoči dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera. Dejstvo, da tožena stranka in sindikat tožene stranke višine solidarnostne pomoči v predmetni zadevi nista dogovorila s splošnim aktom, ne pomeni, da tožena stranka tožniku ni dolžna izplačati solidarnostne pomoči. Obveznost izplačila solidarnostne pomoči ne more biti odvisna zgolj od sklenjenega dogovora med delodajalcem in sindikatom v smislu 2. odstavka 57. člena Kolektivne pogodbe.

    Tožnik je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči, saj je bil v spornem letu v bolniškem staležu več kot tri mesece. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
  • 17.
    VDSS sklep Pdp 1136/2013
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012059
    ZDR člen 73, 204, 204/1, 204/2. ZPP člen 355.
    sodno varstvo - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - koncesija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Tožnik je bil zaposlen pri društvu (prvotnem delodajalcu), ki je izvajalo javno službo zavetišča za zapuščene živali. Po vrnitvi koncesije s strani društva, je občina s toženo stranko sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje navedene javne službe. Ker je društvo prenehalo izvajati koncesijsko dejavnost, je vsem zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Pri prenosu koncesijskega opravljanja dejavnosti je izpolnjen zakonski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Do prenosa dejavnosti je prišlo že s tem, ko je prevzemnik (tožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno opravljal prenosnik (društvo), pri tem pa je prevzemnik uporabljal ista poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine v lasti občine. Tožena stranka je prevzela tudi večino delavcev (oskrbnikov živali), ki so nadaljevali z delom pri toženi stranki in pri tem ni bistveno, da so s toženo stranko sklenili nove pogodbe o zaposlitvi.

    Za presojo v obravnavanem primeru je odločilno dejstvo, da je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost, z istimi sredstvi in je takoj po prenehanju koncesije prenosnika nadaljeval z delom, ki so ga opravljali oskrbniki živali predhodno pri prevzemniku. Za zaključek, da gre za spremembo delodajalca, ni potrebno, da delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik skleneta medsebojno pogodbo o morebitnem prevzemu delavcev. Zadošča, da pride do dejanskega prenosa dejavnosti, ne glede na pravno podlago. Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti pa mora delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, ki so opravljali delo v okviru te dejavnosti, ne glede na dejstvo, da utegne biti notranja organizacija pri obeh delodajalcih različna. Prav tako ni nujno, da se s prenosom dejavnosti prenesejo določena sredstva ali oprema in da je lastnik opreme oziroma sredstev tretja oseba. Dejstvo, da prenosnik ni lastnik sredstev, danih v upravljanje, temveč je lastnik naročnik (koncident - občina), ne vpliva na pravni pojem prenosa podjetja.
  • 18.
    VSL sklep I Cp 852/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0065115
    ZIZ člen 42. ZPP člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/2.
    zamudna sodba – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje pisanj – vročanje s fikcijo – razveljavitev klavzule pravnomočnosti
    Zaradi preselitve toženca že pred vložitvijo tožbe, fiktivna vročitev na formalnem naslovu prebivališča ni pravilna, zlasti pa v konkretnem primeru, ko sta imela tožnica in toženec prijavljeno formalno prebivališče na istem naslovu, pri čemer je jasno izhajalo iz tožbenih navedb, da toženec na tem naslovu dejansko ne biva več.
  • 19.
    VSL sodba I Cpg 858/2014
    29.5.2014
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063087
    ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1. OZ člen 35, 50, 1035. ZPP člen 214, 214/1.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj – zmanjšanje stečajne mase – asignacija – kritno razmerje – nesporno dejstvo – ničnost kreditne pogodbe
    Izpolnitev z asignacijo vpliva na zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke kot asignanta le v primeru, če asignat asignacijo sprejme in izpolni zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do tožeče stranke. Ker tožeča stranka do asignata iz naslova kreditiranja ni imela nobene terjatve, čista vrednost stečajne mase ni bila zmanjšana.
  • 20.
    VSC Sodba in sklep Cp 162/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004203
    ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6. OZ člen 270, 921, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2.
    zahteva za izločitev sodnika - prenehanje obveznosti - izpolnitev obveznosti z nakazilom
    Dopustno je izločati le sodnika kot posameznika, ne pa sodnika, ki bi lahko sodil o zadevi.

    Zgolj z pooblastitvijo asignata, da naj na račun asignanta plača določen znesek asignatorju, ter obvestitvijo tožnika, da bo obveznost izpolnjena na določenega dne z nakazilom, toženka svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe napram tožniku ni izpolnila.
  • 1
  • od 35
  • >
  • >>