Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik leta 2013 znašel v finančnih in likvidnostnih težavah, da od leta 2010 beleži negativni poslovni izid in zmanjšanje denarnih sredstev ter upad v vseh bilančnih kategorijah, da ima 211 dni blokiran transakcijski račun, poleg tega pa dolžnik že štiri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje. Njegov edini dohodek so bile obresti od (zdaj zarubljenih) depozitov, te pa so bile nižje od stroškov njegovega poslovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto izkazuje verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
poplačilo upnika v premičninski izvršbi - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - izvršilni naslov zoper upnika - ustavitev izvršbe
Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.
Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
Če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.
Predmetni pravdni postopek se je zaključil s sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili o svojih stroških, nista pa se dogovorili o stroških stranskega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 159. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki se konča s sodno poravnavo, če ni v poravnavi drugače določeno. To pravilo pa nujno velja tudi za stranskega intervenienta, saj se njegovo upravičenje do povrnitve pravdnih stroškov ravna po enakih merilih, kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073316
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 197. SPZ člen 67, 67/5. SZ-1 člen 9, 9/3, 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti – sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe – verzija – upravnik – pogodba o upravljanju – povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja – izterjava neplačanih stroškov – dejanska etažna lastnina
Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.
aktivna legitimacija - država - lokalna skupnost - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - postopek zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico
Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava. Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.
pogodbena kazen – navedbe v obravnavanem sporu – tožba – samostojno procesno dejanje – dokazi v drugem sodnem postopku – predmet pogodbe – izročitev stanovanj – zamuda – trditveno in dokazno breme
1. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je pri odločanju upoštevalo le navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tem gospodarskem sporu, čeprav se je slednja med postopkom sklicevala na svoje trditve iz drugega spora (ki se med istima strankama vodi pri istem prvostopnem sodišču).
2. Tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo pogodbene kazni, je bila dolžna navesti in dokazati svoje trditve, da so nastopili pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni. Tožena stranka bi se lahko razbremenila plačila pogodbene kazni tako, da bi navedla (in izkazala), da so v stanovanjskih enotah kupci izvajali spremembe prek izvajalca.
ZPP člen 454, 454/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pomanjkanje trditvene podlage – izvedba dokazov – protispisnost
Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, ne more pomeniti protispisnosti.
Ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 220. ZKP člen 32, 32/1, 33, 36.
stvarna pristojnost - dve kaznivi dejanji - eno iz pristojnosti okrožnega, drugo iz okrajnega sodišča
Ko je ista oseba obravnavana za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča in hkrati za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, je po prvem odstavku 32. člena ZKP stvarna pristojnost slednjega zaradi njenega manjšega kaznovalnega obsega, inkludirana v stvarni pristojnosti prvega.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
pravdni stroški - pooblaščenec - sedež izven območja sodišča - kilometrina - potrebni stroški
Kot potrebni se stroški kilometrine skladno s sodno prakso priznavajo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ga je stranka izbrala in ima sedež na delovnem območju sodišča. Ker ima pooblaščenka sedež izven navedenega območja, tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov kilometrine, ki jih je imela njena pooblaščenka s pristopom na naroke za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079328
ZPP člen 14, 337, 337/1. URS člen 39.
svoboda izražanja – čast in dobro ime – zabavni tisk – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – dovoljene novote
39. člen Ustave je treba upoštevati tudi za pisanja t.i. zabavnega tiska. Tudi za zabavni tisk velja, da je treba ločiti pisanje, ki se nanaša na delovanje tožnice kot nastopajoče na TV in zato relativno javne osebe, od pisanja, ki se nanaša na tožnico kot osebo.
pravni interes za pritožbo - obstoj stranke - neobstoječa oseba
V času odločanja pritožbenega senata tožena stranka že ni več obstajala. Pritožnica od odločitve zoper neobstoječo osebo ne more več pričakovati nobene koristi, in torej tudi pravne koristi ne.
V kolikor pride do enostranske spremembe splošnih pogojev poslovanja, ki bi pomenile spremembo pogodbenih obveznosti pravdnih strank, takšna enostranska sprememba ne more vplivati na že obstoječa pogodbena razmerja, če ni k temu podala izrecnega soglasja nasprotna stranka. V kolikor takšno soglasje ni doseženo, imajo pri trajnih pogodbenih razmerjih pogodbene stranke pravico uveljavljati odstop od pogodbe v smislu 333. člena OZ.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 352, 458/1. ZFPPIPP člen 377.
sprememba firme – izbris iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – pravni naslednik izbrisane družbe – sposobnost biti stranka – pravni interes – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrglo.
odpravnina - pobot - soglasje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pobotnem ugovoru tožene stranke in o njem v izreku ni odločilo. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
vknjižba lastninske pravice - predlagan vpis lastninske pravice v večjem deležu kot izhaja iz listin, ki so podlaga vpisu - nesklepčen predlog
Predlagateljica je v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje (in po katerih je kvečjemu solastnica na vsakem od osnovnih položajev nepremičnine), sama izbrala dva od solastnikov in predlagala vpis nase na celotnem osnovnem položaju teh dveh solastnikov. Tak predlog je nesklepčen in zato na njegovi podlagi vpisa ni mogoče dovoliti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – asignacija – kritno razmerje – neobičajen način izpolnitve - načelo sočasnosti izpolnitve - kleparska dela
Izpodbijano pravno dejanje je poplačilo z asignacijo, ki izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, če je bila tožeča stranka asignatov upnik. V takem primeru namreč preneha premoženjsko upravičenje tožeče stranke do asignata, obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke pa je preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov, s čimer pride do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase.