določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - konkretizacija navedb
Predlog Okrožnega sodišča v Murski Soboti temelji na goli okoliščini, da je tožnica zaposlena na tem sodišču. Pri tem iz predloga za prenos pristojnosti ni razvidno, v kakšni vlogi je zaposlena, kakor tudi ne, na katerem sodnem oddelku. Predlog nasploh ne podaja nobenih konkretnih okoliščin primera. Ker je tako, Vrhovno sodišče pred seboj nima dejanskih okoliščin, na katere bi lahko oprlo prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZIZ člen 10, 212, 212/1. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - izvršilni postopek - določitev sodnih penalov - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Sklep o plačilu (ali zavrnitvi predloga za plačilo) sodnih penalov ni sklep, s katerim bi bil zavrnjen ali zavržen predlog za izvršbo. Gre za drug (drugačen) sklep, izdan v izvršilnem postopku, zoper katerega revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - nepravilnosti v postopku - varstvo osebnih podatkov - videz nepristranskosti sodišča
Med tehtne razloge ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva; kar je tudi v sodni praksi že ustaljeno stališče.
Vrhovno sodišče se ne spušča v vsebinsko presojo očitanih kršitev v pomenu instančnega preizkusa, zato tožnici, ki ju moti konkretno ravnanje z osebnimi podatki, v tem pomenu s predlogom po 67. členu ZPP že v zasnovi ne moreta uspeti. Očitane kršitve pa, četudi bi bile zares podane, same po sebi ne (o)krnijo videza nepristranskosti in neodvisnosti celotnega sodišča.
ekstradicija - enako varstvo pravic - pravica do tolmača - overjen prevod v jezik zaprošene države
Zakonsko določilo četrtega odstavka 523. člena ZKP v situaciji, ko izročitev ni urejena v dvo ali večstranski mednarodni pogodbi, sicer predvideva dostavo overjenega prevoda izročitvene dokumentacije, vendar zakon s tem ne odreka možnosti, da državni organi tuje države sami zagotovijo prevode besedil v jezik naše države.
Kolikor torej tuja država sama zagotovi prevod listine v jezik zaprošene države in za resničnost ter verodostojnost listine jamči z žigi pristojnih organov, je takšen prevod mogoče šteti za enakovrednega overjenemu prevodu v smislu četrtega odstavka 523. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona - umor na grozovit način - zakonski znaki - krivda - naklep - eventualni naklep - prištevnost - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja - privolitev oškodovanca - bistvene kršitve določb postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravna relevantnost dokazov - izločitev sodnika
Morebitna privolitev oškodovanca prejšnji večer v snemanje dogajanja, ki naj bi bilo po vsebini v bistvenem drugačno od predmetnih posnetkov, ne more vključevati tudi privolitve v snemanje obravnavanega dogodka nekaj ur kasneje, ko sta se obsojenca izživljala nad nezavestnim oškodovancem, pri čemer gre za več posnetkov v razmaku dveh ur. Za predmetna snemanja pa oškodovanec privolitve niti ni bil sposoben dati.
Ob ugotovitvi, da sta obsojena skupaj izvrševala zakonske znake kaznivega dejanja umora, ko sta oškodovanca skupaj na opisan način pretepala in se izživljala nad njim, pri čemer se je K. postavil na stran O. in se z njim poistovetil, fizično obračunavanje pa je s strani obeh obsojencev potekalo vse dokler oškodovanec ni izgubil zavesti in še tudi potem, k dejanjem pa je obsojeni K. pristopil v začetni fazi fizičnega obračunavanja med O. in oškodovancem, ko se je oškodovanec poskušal pobrati s tal, je sodišče pravilno zaključilo, da sta obsojenca dejanje izvršila v sostorilstvu in da sta se zavedala njunega skupnega delovanja. Pri tem na obstoj sostorilstva ne vpliva okoliščina, da je po povzročitvi bistvenih poškodb obsojenec želel poklicati rešilca (ki ga potem ni poklical). Glede na ugotovljeno je tudi nepomembno, ali je obsojeni K. dejanje štel za svoje ali za soobsojenčevo, ali se s tem sploh ni ukvarjal, saj je pri izvršitvi kaznivega dejanja sodeloval z neposrednim izvrševanjem zakonskih znakov le tega.
Stališče vložnika, da bi morala biti natančno opredeljena vloga vsakega obsojenca, katere konkretne udarce in poškodbe je vsak od obsojencev prizadejal oškodovancu, torej s čim konkretno je prispeval k nastanku obravnavane posledice, je glede na ugotovitev, da sta obsojenca dejanje izvršila v sostorilstvu, napačno.
Grozovitost je način izvršitve kaznivega dejanja in jo je v tej zvezi tudi potrebno ocenjevati, ne pa v zvezi s prepovedano posledico, do katere ima lahko storilec tudi drugačen subjektivni odnos. Glede na navedeno je zmotno stališče vložnika zahteve, da umora na grozovit način ni mogoče izvršiti s krivdno obliko eventualnega naklepa.
Za razmejitev kaznivega dejanja umora in kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom je odločilen storilčev naklep, ne pa čas, ki je potekel od poškodovanja do nastopa smrti. Glede na takšno ugotovljeno dejansko stanje, ko je bila smrt oškodovanca izključno posledica ravnanj obsojencev, in ugotovljen subjektivni odnos obsojencev do prepovedane posledice, so dejanski in pravni zaključki nižjih sodišč in s tem pravna opredelitev dejanja pravilni.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - disciplinsko kaznovanje odvetnika - pravica do nepristranskega sojenja
Določba 140. člena ZKP po vsebini predstavlja možnost disciplinskega kaznovanja procesnih subjektov, ki s svojim ravnanjem zavlačujejo kazenski postopek. V pravni dogmatiki disciplinski postopki (poleg kazenskega in prekrškovnega postopka) sodijo v okvir kaznovalnega prava. Glede na navedeno je treba tudi subjektom, ki so bili disciplinsko kaznovani po določbi 140. člena ZKP zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Eden od načinov, da se zagotovi nepristransko sojenje v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) je tudi odločanje o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V sodni praksi se je namreč izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti med drugim podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja.
Ne glede na to, da v drugem odstavku 35. člena ZKP zagovornik, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo v skladu s 140. členom ZKP, ni naštet kot subjekt, ki bi lahko ob vložitvi pravnega sredstva predlagal prenos krajevne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper sklep o disciplinskem kaznovanju, na drugo stvarno pristojno sodišče, ustavnoskladna razlaga določbe drugega odstavka 35. člena ZKP terja, da se mu takšna pravica prizna. V nasprotnem primeru bi namreč disciplinsko kaznovani zagovornik, ki se je znašel v neke vrste „sui generis kaznovalnem postopku“ ostal brez pomembnega procesnega instituta, ki zagotavlja, da bo o njegovem pravnem sredstvu odločalo neodvisno in nepristransko sodišče.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - načelo neposrednosti
Revizija se dopusti glede vprašanja a ali sme pritožbeno sodišče brez izvedbe glavne obravnave ugotoviti drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, če se ugotovljeno dejansko stanje opira na izpovedi strank in prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00032042
ZZK-1 člen 120, 120/2, 120/3, 124, 150, 150/1. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384.
nepravdni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zemljiškoknjižni postopek - vpis pravice v zemljiško knjigo - zapuščinski postopek - vpis po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Drugi udeleženec tako vlaga predlog za dopustitev revizije v zadevi, v kateri je ta z izrecno zakonsko določbo prepovedana, posledično pa ne more biti niti dopuščena.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - enako varstvo pravic - izvedensko mnenje - možnost izjave
Ker storilec ni bil poučen o možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju v določenem roku, niti ni imel dejanske možnosti do izjave tekom nadaljnjega postopka, postopka o prekršku ni mogoče šteti kot poštenega v smislu predhodno predstavljenih zakonskih, ustavnih in konvencijskih pravic. Da bi bilo zadoščeno procesnim jamstvom, ki jih storilcu prekrška zagotavljajo predhodno omenjeni pravni akti, bi bilo potrebno izvedensko mnenje, na katerega se opira sodba, vročiti storilcu skupaj s pravilnim pravnim poukom o tem, da se lahko glede njega izjasni, poda pripombe in dodatne predloge ter mu za to dati primeren rok.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja - višje sodišče
Prvi sklop trditev, s katerimi obdolženec in njegov zagovornik utemeljujeta predlog za prenos krajevne pristojnosti se nanaša na ravnanje predsednika Višjega sodišča v Mariboru C. C. ter njegov odnos do obdolženca.
V skladu z določbo 7. člena Zakona o sodiščih (ZSS) poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča. Funkcija predsednika sodišča sodi na področje sodne uprave, kar pomeni, da predsednik sodišča nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov oziroma sodečega senata v konkretni zadevi. Sodniki pri reševanju konkretnih zadev, za razliko od javnih uslužbencev, niso vezani na nikakršna navodila nadrejenih, temveč so dolžni odločati po Ustavi, zakonu in svoji vesti. Obdolženec in njegov zagovornik pri utemeljevanju predloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče ne utemeljita, kako naj bi okoliščina, da je C. C. predsednik sodišča, ki bo odločalo o pravnem sredstvu zoper sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega, vplivala na odločanje konkretnega sodnega senata.
Vrhovno sodišče je v preteklem letu preneslo krajevno pristojnost izven območja Višjega sodišča v Mariboru v dveh kazenskih zadevah zoper nekdanjega mariborskega župana B. B., ki sta se vodili pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Vendar pa zadevi zoper obdolženega B. B. nista primerljivi z zadevo zoper obdolženega.
ekstradicijski pripor - bistvene kršitve določb postopka - pravica do obrambe - sojenje obdolžencu v nenavzočnosti
Vložnik upoštevaje izrecno podano jamstvo države prosilke, da bo tujcu omogočeno ponovno sojenje, v katerem bo imel pravico do obrambe, ne more uspeti z zatrjevanjem, da izročitev tujca zaradi izvršitve sodbe, izdane na podlagi sojenja v njegovi nenavzočnosti, že na prvi pogled ni dopustna.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče razumno obrazložilo odločitev za uporabo kasatoričnega pooblastila. Na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
VS00032207
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Zakon o trošarinah člen 26, 27, 44.
dopuščena revizija - trošarina - oproščeni trošarinski uporabnik - dovoljenje za oproščenega uporabnika - presežene količine trošarinskih izdelkov, odobrenih v dovoljenju - naknadna odobritev - sprememba dovoljenja - retroaktivni učinek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naknadni zahtevek za spremembo že odobrene količine nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine mogoč le za bodoče poslovanje imetnika konkretnega dovoljenja ali pa je mogoč tudi za tekoče obdobje 12 mesecev, kadar se del obdobja nanaša za nazaj.
Sodišče prve stopnje ni razpolagalo ne z vročilnico ne s sporočilom o prejetem pismu, ki bi ga oseba, ki je opravljala vročitev, izpolnila s potrebnimi podatki (o datumu neuspelega poskusa osebne vročitve in o vložitvi sporočila o prispelem pismu v naslovnikov hišni predalčnik z opozorilom na posledice upustitve prevzema dokumenta ter datumom vložitve pisma v naslovnikov predalčnik). Oprlo se je na drugo listino – poizvednico, v kateri pošta izjavlja toženki, kaj se je dogajalo z njeno pošiljko pritožniku, ne da bi imel slednji možnost temu nasprotovati in predlagati dokaze.
Če je po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico, poizvednico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Šele na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pred predsednikom senata je možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o nepravočasnosti tožbe.
V obravnavani zadevi iz vsebine tožbe ali siceršnjih okoliščin primera ne izhaja, da bi se pritožnik zavedal ali moral zavedati, da je njegova tožba lahko prepozna. Ker je v obravnavani zadevi ključno, kdaj je bila drugostopenjska odločba vročena pritožniku, je sodišče prve stopnje s tem, ko v tej zvezi ni zagotovilo navedenega procesnega jamstva, poseglo v pritožnikov pravni položaj in pravico iz 22. člena Ustave.
ZDDV-1 člen 82, 82-6, 82-7. ZUS-1 člen 75, 83, 83/2, 83/2-1, 85, 85/1 86.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obseg revizijske presoje - revizija kot samostojno pravno sredstvo - pavšalni revizijski razlogi - dejansko stanje kot revizijski razlog - prosta presoja dokazov - kršitev upravnega postopka - zavrnitev revizije
Revizija je samostojno pravno sredstvo, v kateri morajo biti konkretizirani revizijski razlogi, saj je revizijski preizkus o zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev.
Zgolj v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka.
URS člen 14, 14/2, 156. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 105, 105/3, 105/3-11. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
direktna revizija - zahteva za oceno ustavnosti - dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova za odmero dohodnine - oprostitev plačila dohodnine - odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - osebna poškodba - načelo enakosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti 27. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
Po oceni Vrhovnega sodišča je 27. člen ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj bistveno enake položaje ureja različno brez stvarnega, razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 59, 59/2-2.
upravni spor - postopek pred Upravnim sodiščem - dejansko stanje - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedba glavne obravnave - seja senata
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo zaradi uresničitve pravice do poštenega sojenja potrebno izvesti glavno obravnavo v zadevi opr. št. I U 2803/2017 pred Upravnim sodiščem RS in izvesti predlagane dokaze z zaslišanjem prič.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZPPreb člen 2, 2-3. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 1. ZUP člen 147, 147/3.
direktna revizija - davčni rezident - rezidentski status - kriterij za ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov - prenehanje zakonske zveze - stalno prebivališče - prijava stalnega bivališča - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - predhodno vprašanje - ni pomembno pravno vprašanje - zavrženje revizije
Pravna vprašanja, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, in pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja.
Revident, ki se sklicuje na odstop od sodne prakse, mora v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe s stanjem v odločbah, s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti, česar pa revident v obravnavani zadevi ni storil.
Pri določitvi statusa (ne)rezidenta gre za rešeno predhodno vprašanje v primeru odmere dohodnine, in sicer, če je status (ne)rezidenta ugotovljen tako po ZDoh2- kot po Konvenciji med Vlado RS in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja z zvezi z davki na dohodek in premoženje.