ZDavP-2 člen 288. ZDoh-2 člen 5, 41, 136. Mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjena med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo člen 15, 19, 19/1, 19/3, 19/5.
Glede na dejstvo, da je pritožnik dohodek prejel iz zaposlitve daljše od dveh let v obdobju od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2014 na Univerzi na Mainzu kot raziskovalec, se ta dohodek ne obravnava po prvem odstavku 19. člena Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo, temveč v skladu s tretjim odstavkom 19. člena po 15. členu, to je kot odvisne osebne storitve. Glede na to, da je tožnik slovenski rezident, ki je v v letu 2013 delo opravljal v Nemčiji, imata po navedeni določbi mednarodne pogodbe pravico do obdavčitve dohodka tako Nemčija kot Slovenija.
Aktivni družbenik je tisti, ki bi kot v konkretnem primeru, ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, moral sprejeti, ali v rokih določenih z zakonom, predlagati začetek stečajnega postopka, pa tega ni storil. Ni sporno, da tožnik kot družbenik izbrisane družbe A. d.o.o. in njen prokurist ni izkazal, da bi sprejel kakršenkoli ukrep, ki bi ga moral, da bi izpodbil zakonsko domnevo aktivnega družbenika. Posledično je s tem po zakonu nastopila solidarna odgovornost za obveznosti izbrisane družbe do upnikov. Opustitev dolžnih ukrepov te dolžnosti tožeče stranke ne odveže, tudi ne s sklicevanjem na neurejene razmere, ki naj bi vladale v omenjeni družbi oziroma z zatrjevanjem, da je vse posle v izbrisani družbi vodil C.C. Gre za zatrjevanje okoliščin, ki sodijo v subjektivno sfero posameznika in ki bi, če bi bile resnične, prav tako terjale aktivnosti tožnika v smislu urejanja zatrjevanih neurejenih razmer v družbi, kjer je bil tožnik prokurist in družbenik.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodski izkazov - zaloge nedokončane proizvodnje - mednarodni standardi revidiranja - vrednost nepremičnin
Neutemeljeni so tožnikovi očitki o kršitvi določbe drugega odstavka 140. člena ZRev-2. Iz upravnega spisa je namreč razvidno, da je podana identiteta očitanih kršitev in bistvenih dejstev v odločbi o začetku postopka za izrek opomina s končno odločbo. Bistvo očitkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem se ves čas postopka nanaša na neustrezno preveritev treh postavk v bilanci stanja, in sicer vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, naložbenih nepremičnin ter vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. Pri očitkih, da tožnik ni pridobil zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, Agencija vztraja tudi v izpodbijani odločbi, v kateri pa dodatno opredeli kršitve glede na pojasnila, ki jih je dal tožnik v svoji izjavi zoper odločbo o začetku postopka, in odgovori na njegove navedbe.
Revizijska pravila predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati kot celoto. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da je sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih revizijskih pravil nujno zadržan. V dvomu mora imeti odločilno vlogo pri razlagi sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja.
Tožnik v tožbi sicer obširno obrazlaga način preveritve vrednosti zalog, pri čemer mu tožena stranka v odločbi in ponovno v odgovoru na tožbo pravilno pojasni, da bi moralo oceno čiste iztržljive vrednosti zalog v skladu s SRS pripraviti poslovodstvo, in sicer na čim bolj zanesljivih dokazih. Da preveritev (le) obstoja in lastništva nepremičnin, ki predstavljajo zaloge, ni zadostno za pripravo takšne ocene, se strinja tudi sodišče. Čista iztržljiva vrednost je po SRS 4.35 n) ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo. V zvezi s stroški, vezanimi na pripravo gradbenih projektov, se sodišče strinja s tožnikom, da ni naloga revizorja poglobljeno ocenjevanje možnih/hipotetičnih stroškov, vendar pa bi moral tožnik s strani poslovodstva predložene podatke ustrezno preveriti in oceniti ter postopke dokumentirati v skladu z določbami MSR, česar pa ni storil.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodni test
Glede na to, da je prvi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ med strankama nesporen, torej da podatek izhaja iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, je za rešitev upravnega spora pomemben drugi pogoj, in sicer ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (tako imenovani specifični škodni test). Po presoji sodišča je napačno stališče Informacijskega pooblaščenca, da ta pogoj ni izpolnjen, saj temelji na napačnem izhodišču, da bi moralo za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije razkritje dokumentov že resno ogroziti proces odločanja. Tako stališče namreč predvideva, da je pravzaprav vsaka informacija dostopna kot javna informacija (le da resno ne ogroža državnega organa), kar pa ni v skladu z namenom izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - pripadnost določeni veroizpovedi - konkretna in individualna nevarnost - prosilec iz Sirije
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju zato, ker je sunit, ob predpostavki, da je v Siriji sunitsko prebivalstvo večinsko, temveč bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana. Prosilec mora pri tem svojo prošnjo utemeljiti individualno, torej s svojimi konkretnimi težavami in ne na splošno navajati težav, ki jih imajo pripadniki njegove narodnosti.
Sodišče se ne strinja s stališčem tožnice, da za priznanje statusa begunca ni potrebna individualna izpostavljenost posameznika. Če bi se namreč izhajalo iz tega stališča, potem bi bilo treba prav vsem, ki so sunitske vere in se sklicujejo na to, da so suniti preganjani s strani šiitov, priznati status begunca.
mednarodna zaščita - enotni postopek - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - konkretna in individualna ogroženost - prosilec iz Sirije
Za priznanje statusa begunca ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju zgolj zato, ker je sunit ob predpostavki, da je v Siriji ravno sunitsko prebivalstvo večinsko, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana, kar pomeni, da mora prosilec za mednarodno zaščito sam navesti konkretne okoliščine, ki bi realno in individualno utemeljevale njegov strah pred preganjanjem oziroma navesti konkreten dogodek, ki se mu je morebiti že zgodil prav zaradi tega, ker je sunit. Za priznanje statusa begunca morajo biti namreč dejanja preganjanja dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - pripadnost določeni veroizpovedi - konkretna in individualna nevarnost - prosilec iz Sirije
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za uveljavljenje preganjanja zaradi sunitske vere ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju zgolj zato, ker je sunit, ob predpostavki, da je v Siriji ravno sunitsko prebivalstvo večinsko, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana, in da mora prosilec za mednarodno zaščito sam navesti konkretne okoliščine, ki bi realno in individualno utemeljevale njegov strah pred preganjanjem oziroma navesti konkreten dogodek, ki se mu je morebiti že zgodil prav zaradi tega, ker je sunit, tožnica pa je navedla, da se ji osebno ni nič zgodilo, navedla ni nobenih konkretnih dogodkov oziroma težav, ki naj bi jih dejansko imela.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da za priznanje statusa begunca ni potrebna individualna izpostavljenost posameznika. Če bi se namreč izhajalo iz tega stališča, potem bi bilo potrebno prav vsem, ki so sunitske vere in se sklicujejo na to, da so suniti preganjeni s strani šiitov, priznati status begunca.
ZMZ člen 2, 2/2, 26, 26/2, 26/2-5, 27, 27/1, 27/1-5. ZUS-1 člen 65, 65/1.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - služenje vojaškega roka - poziv za služenje vojaškega roka - prosilec iz Sirije - spor polne jurisdikcije
Sodišče je v obravnavani zadevi izhajalo iz predpostavke, da za razlog preganjanja po 5. alineji drugega odstavka 26. člena ZMZ ni nujno, da bi prosilec moral dobiti poziv za služenje vojaškega roka, kar pa velja le za specifične razmere v Siriji.
Tožnik je državljan tretje države, utemeljen strah pred preganjanjem pa temelji na pripadnosti določeni družbeni skupini oziroma določenemu političnemu prepričanju. Gre za družbeno skupino vseh tistih, ki morajo kot vojaški obvezniki obvezno služiti vojaški rok, preganjanje zaradi političnega prepričanja pa se kaže v tem, da mu grozi pregon, ker zaradi svojega prepričanja noče služiti vojaškega roka iz razloga, ker bi moral streljati na lastne rojake.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - pripadnost določeni veroizpovedi - konkretna in individualna nevarnost - prosilec iz Sirije
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju zgolj zato, ker je sunit, ob predpostavki, da je v Siriji sunitsko prebivalstvo večinsko, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana, pri čemer mora prosilec svojo prošnjo utemeljiti individualno, torej s svojimi konkretnimi težavami in ne na splošno navajati težave, ki jih imajo pripadniki njegove narodnosti. Tožnik pa ni izkazal, da bi bil zaradi tega izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, saj je potrebno utemeljen strah pred preganjanjem individualno izkazati s konkretnimi navedbami glede relevantnih individualnih okoliščin oziroma dogodkov.
Zgolj posamezne opazke ne morejo predstavljati preganjanja v smislu definicije iz 26. člena ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/2, 26, 26/2, 26/2-5, 27. ZUS-1 člen 65.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost določeni družbeni skupini - zavrnitev služenja vojaškega roka - dovoljenje za stalno prebivanje - prosilec iz Sirije - spor polne jurisdikcije
V Siriji razpada konvencionalen oziroma formalen način vpoklica v vojsko, hkrati pa potreba vladne vojske po rekrutaciji vojakov narašča, zato se vlada ne drži več v preteklosti formaliziranega vpoklica glede na starost rekrutov; ker se veliko mladih fantov izogiba vpoklicu, vladne sile izvajajo rekrutacije na kontrolnih točkah. Utemeljena je tožnikova bojazen, da bi mu v primeru nahajanja v Siriji grozila realna nevarnost vpoklica v sirsko vojsko in da če bi se temu pozivu odzval (ali pa bi bil prisilno rekrutiran, saj mu grozi mobilizacija na katerikoli kontrolni točki brez predhodne vročitve posebnega pisnega poziva na služenje vojaškega roka), bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Če pa bi služenje v sirski vojski odklonil, pa je velika verjetnost, da bi bil spoznan za političnega nasprotnika in na tej podlagi izpostavljen pregonu oziroma kazni.
Tožnik osebno ni prejel poziva vojske ali česa podobnega, ker v času, ko je bil v Siriji, še ni bil star 18 let in se je skrival pri sorodnikih, da bi se izognil aretaciji in vpoklicu. Tožnik ima utemeljen strah pred preganjanjem, temelječim zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini in določenemu političnemu prepričanju. Gre za družbeno skupino vseh tistih, ki morajo kot vojaški obvezniki obvezno služiti vojaški rok, preganjanje zaradi političnega prepričanja pa se kaže v tem, da mu grozi pregon, ker zaradi svojega prepričanja noče služiti vojaškega roka iz razloga, ker bi moral streljati na svoj narod.
ZUP člen 235, 235/1,2, 240, 240/2, 246. ZUS-1 člen 68.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - ničnost upravnega akta
Iz drugega odstavka 240. člena in prvega odstavka 246. ZUP izhaja, da je pravočasnost ena od procesnih predpostavk za obravnavanje pritožbe, zato z vidika pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne navedbe tožnika, da se je organ druge stopnje seznanil s pritožbenimi navedbami, pa kljub temu na podlagi 249. člena ZUP ni izrekel, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen. Prepozna pritožba ni dovoljena, nedovoljeno pritožbo pa je treba brez nadaljnjega vsebinskega presojanja pritožbenih razlogov zavreči.
Po stališču Ustavnega sodišča lahko tožnica, ker je bila v postopku sprejemanja prostorskega akta prikrajšana, da se izjavi o načrtovanih posegih v prostor v njeni neposredni soseščini, v upravnem sporu zoper gradbeno dovoljenje na spornih parcelah uveljavlja ugovore, ki so povezani z varstvom njene lastninske pravice na zemljišču, ki neposredno meji s sporno gradnjo.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - naknadno izdana upravna odločba
Sodišče v celoti sprejema obrazložitev toženke, da tožničine navedbe po vsebini pomenijo obnovitvene razloge iz 1. in 4. točke 260. člena ZUP, da pa naknadno izdana upravna odločba, ki se nanaša na pogoje za izvršitev inšpekcijskih ukrepov, izrečenih v postopku, ki je predmet predloga za obnovo, ne pomeni novih dejstev ali dokazov v smislu navedene določbe ZUP, saj še ni obstajala v času odločanja v postopku, ki je predmet obnove, prav tako pa v smislu navedene zakonske določbe ne pomeni drugačne odločitve organa o predhodnem vprašanju, saj organ v postopku, ki je predmet obnove, ni odločal o predhodnem vprašanju iz pristojnosti drugega organa.
ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/2-1, 66, 66/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZVO-1 člen 62.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
PGD je sicer obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1), vendar pomanjkljivosti vsebine predloženega PGD ne pomenijo, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna. Vloga je namreč nepopolna takrat, ko je zaradi njene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati po vsebini.
Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, tudi dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge, kot zmotno meni tožnik.
ZVO-1 člen 3, 3-3, 3-6, 15, 15/1, 23, 51, 51/1, 54, 54/1, 94. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/5. ZUP člen 6, 9, 9/1. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1.
okoljevarstveno soglasje - poročilo o vplivih na okolje - načelo zakonitosti - načelo zaslišanja stranke - stranka z interesom
V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, kot v obravnavanem primeru, mora imeti v skladu z drugim odstavkom navedene določbe vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - omejitev gibanja - ustna odločba
Na podlagi drugega odstavka 210. člena ZUP je v upravnem postopku odločbo potrebno izdati pisno, izjemoma pa tudi ustno v primerih, ki jih določa zakon (v danem primeru četrti odstavek 51. člena ZMZ). Tudi, če se odločba razglasi ustno, jo je potrebno izdati pisno (četrti odstavek 210. člena ZUP). Pri tem pa se morata ustno izrečena odločba in njen pisni odpravek povsem skladati.
Tožnica je upravičena do vložitve vloge za verifikacijo lekarne oziroma podružnice le, če je v skladu z ZLD upravičena do opravljanja lekarniške dejavnosti na predmetnem območju. V primeru lekarniške podružnice je zato ustrezno dovoljenje pristojnega občinskega organa (22. člen ZLD) nujna sestavina vloge. Vlagatelj namreč z njim izkaže upravičenje do opravljanje lekarniške dejavnosti, kar je po povedanem pogoj, da je vlogo sploh mogoče obravnavati (prvi odstavek 66. člena ZUP). Vlogo, ki ji ni priloženo tako dovoljenje, je torej treba šteti za nepopolno, kar po prvem odstavku 67. člena ZUP pomeni, da je ni dovoljeno zavreči, temveč je treba stranki omogočiti, da jo ustrezno dopolni.
ZVO-1 člen 68, 70, 71. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. dokument : UL0012667.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelava odpadkov - status stranke v postopku - stranki udeleženec - pravni interes
Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja je načeloma namenjen varovanju okolja in zdravja ljudi, in ne ekonomskega položaja ponudnikov predelave odpadkov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - odjava stalnega prebivališča - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je že od samega začetka zanikal, da bi bila njegova družina dne 19. 8. 1991 odjavljena za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in prijavljena v Banja Luki, kjer naj se tožnik tudi ne bi nikoli nahajal. To je izpodbijal tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Iz navedenega razloga bi moral upravni organ v upravnem postopku tožniku dati možnost, da se izjasni o spornem obrazcu glede odjave oziroma prijave novega stalnega prebivališča v tem smislu, da bi njegove trditve in argumente vključil v dokazno oceno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tožnikovo premoženje šteje stavbno zemljišče, katerega lastnik je.