obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedenci - zmotna uporaba materialnega prava
Tudi v postopku za obnovo postopka velja določba 385. člena ZPP o revizijskih razlogih. Pri tem pa je tudi pri uveljavljanju obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP možna zmotna uporaba materialnega prava - n.pr. zmotna materialnopravna ocena, ali je na podlagi novih dokazov možna za predlagatelja obnova postopka ugodnejša odločba.
Nov izvedenec za dokazovanje dejstva, glede katerega je že bil izveden dokaz z izvedencem v že končanem postopku, ni nov dokaz v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
ZOR člen 185, 186, 187, 188, 190, 195, 195/1, 195/2, 196.
povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - popolna odškodnina - izgubljeni zaslužek - pretekla škoda - bodoča škoda - odškodnina v obliki denarne rente - sprememba prisojene odškodnine
Oškodovanec se mora glede na časovni trenutek, ko zahteva odškodnino, odločiti, ali bo zahteval le povrnitev pretekle škode oziroma bo v določenih časovnih obdobjih zahteval povrnitev škode v preteklem časovnem obdobju, ali pa bo zahteval tudi povrnitev gotove bodoče škode. Če zahteva tudi povrnitev gotove bodoče škode, mu je odškodnina lahko prisojena le v obliki rente. V tem primeru oškodovanec pristane tudi na zakonsko jasno določeni način spreminjanja prisojene rente. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v 196. členu določa, da lahko sodišče na zahtevo oškodovanca za naprej (torej od zahteve oškodovanca dalje) poveča rento, če se znatneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
ZPP (1977) člen 153, 153/3, 352, 352/2.ZOR člen 600, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila (pogodbena cena) - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - založitev stroškov za izvedenca
Sodišče prve stopnje je v dejanski situaciji, ko sta vsaka od strank trdili svoje, povsem pravilno ravnalo, ko je po uradni dolžnosti prvič postavilo izvedenca samo, stroške za plačilo tega izvedenca pa najprej naložilo tožeči stranki. Ko je ocenilo, da je izvedenec po nekaj dopolnitvah svoje delo opravil v skladu s pravili stroke, ni bilo več dolžno ukrepati na ta način. Od tu naprej sta bili stranki tisti, ki bi morali predlagati novega izvedenca, če se s prejšnjim ne bi strinjali.
Ko plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Višine odškodnin ne gre primerjati le z nominalno prisojenimi zneski in ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji (ko je bila odškodnina odmerjena) izdana. To velja zlasti za starejše odločbe, ko je bila inflacija višja, in so se zato tudi povprečne plače (ki jih kot merilo ekonomske zmožnosti družbe ponuja tudi tožena stranka) pogosteje in izrazito spreminjale. Zato je treba pred primerjanjem ugotoviti, kdaj je bila prvostopenjska sodba v primerljivem primeru izdana in kakšna je bila tedaj povprečna neto plača. Šele tako dobljeni skupni imenovalec dovoljuje primerjavo v skladu z 2.
odstavkom 200. člena ZOR.
Nadaljnje pomembno merilo za pravno odločilno primerjavo je dejstvo, da se odškodnina za negmotno škodo sestoji iz več postavk, ki so praviloma v določenem razmerju s celotno odškodnino, pa tudi med seboj. Res je sicer, da večje škode praviloma zahtevajo večjo odškodnino za vse odškodninske postavke. Vendar načelo individualizacije posameznega škodnega dogodka in posameznega oškodovanca, iz 1. odstavka 200. člena ZOR, včasih zahteva dugačno razmerje.
Odškodnina za strah je najbolj "samostojna" in včasih povsem neodvisna od končno nastale druge negmotne škode.
ZLPP člen 44, 44/2, 50, 50/3, 50/4. ZTLR člen 33, 34, 34/1. ZPPSL člen 120, 121, 121/1.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP - pravna narava soglasja po členu 44/2 ZLPP - posledica izostanka soglasja - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na premičnini - pridobitev s pravnim poslom - pridobitni način - odstop od pogodbe
Po členu 50/3 ZLPP je nično samo tisto razpolaganje s sredstvi večje vrednosti in družbenim kapitalom, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe družbenega pravobranilca.
Soglasje iz člena 44/2 ZLPP je treba obravnavati kot odložni pogoj. Če je subjekt lastninjenja prešel po členu 50/4 ZLPP v last Sklada RS za razvoj, soglasje ni več potrebno.
Če je stečajni dolžnik pred začetkom stečaja svojo obveznost v celoti izpolnil, druga pogodbena stranka pa ne, stečajni dolžnik nima odstopnega upravičenja (in povrnitvenega zahtevka) ampak samo terjatev na plačilo.
pritožba - sprememba odločbe prve stopnje v škodo pritožnika (reformatio in peius)
Iz drugih razlogov organ druge stopnje ne more spremeniti odločbe druge stopnje (in ne tistih, ki so navedeni v določbah 263., 266., in 267. člena ZUP - 2. odst. 244 čl. ZUP) v škodo pritožnika, ker velja načelo, da stranka zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bila, če se ne bi pritožila. Zato organ druge stopnje ne more mimo razlogov iz 2. odst. 244. čl. ZUP spremeniti odločbe prve stopnje v škodo pritožnika.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt moža in očeta
Odločilne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno ob tem upoštevati, so poleg duševnih bolečin in šoka ob smrti sami, še prikrajšanja zaradi izgube moralne podpore zakonca oziroma roditelja, izgube pozornosti in pomoči, vzgoje in nasvetov, prikrajšanja v družinskem sožitju in bivanju.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica. Duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela. Šele tako huda kršitev je podlaga za odmero denarne odškodnine.
Tožnik bi moral dokazati s pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku zoper drugega udeleženca prometne nesreče, da je bila škoda, ki jo je utrpel, povzročena s kaznivim dejanjem. Šele takrat bi sodišče moralo ugovor zastaranja terjatve preverjati tudi z uporabo 377. člena ZOR. Pisna ali ustna zahteva upnika, naj dolžnik izpolni obveznost, ne zadostuje za pretrganje zastaranja (391. člen ZOR).
Izjava tretjetoženca S. S. nima potrebnih kvalitet za vpis spremenjene trase služnostne pravice v zemljiško knjigo. Ne gre le za vprašanje manjkajočega zemljiškoknjižnega dovoljenja in neoveritve tretjetoženčevega podpisa, kar bi načeloma lahko nadomestila sodba, temveč predvsem za premajhno določnost tretjetoženčeve izjave. V prvi točki izjave je ta toženec navedel, da je hoja in vožnja po ponujeni parceli možna, saj tudi sam vozi po tej poti, v drugi točki pa, da drugotožencu dovoljuje enako hojo in vožnjo. Kaj je enaka hoja in vožnja oziroma koliko večji je obseg hoje in voženj, ki jih drugotoženec opravlja čez tožnikovo dvorišče, je v izjavi premalo določeno. Prav ta obseg pa je med strankami sporen.
Zato niti tretjetoženčeva izjava z dne 28.3.1995, niti sodba, ki v izreku te izjave ne omenja in je tudi ne dopolnjuje, ne moreta drugotožencu pravno omogočiti izvrševanja služnosti po ponujeni spremenjeni služnostni trasi.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov oz. stavbnih zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede statusa nepremičnine iz zavezanca za denacionalizacijo
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ prve stopnje ni ugotovil statusa nepremičnine, ki je predmet zahtevka za denacionalizacijo, niti zavezancev za vračanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - vročanje pisanj - vročanje vabila za narok - pravdna sposobnost - poslovna sposobnost
Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni)
Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, nima narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ZOR člen 137, 137/2, 138, 454, 454/1. ODZ paragraf 431, 920, 920/2, 1053. ZTLR člen 33.
prodaja - delna nemožnost izpolnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - zaplemba nepremičnine - denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - vzdrževanje obveznosti v veljavi
Ko je v letu 1957 prišlo do zaplembe gozda, bi kupec lahko ravnal po pravnem pravilu drugega stavka paragrafa 920 bivšega ODZ oziroma kasneje po drugem odstavku 137. člena ZOR. Izpolnitev pogodbe je bila v njeni sklenitveni fazi in še nekaj let kasneje možna. Zaplemba je povzročila naknadno nemožnost spolnitve, za katero pa ni bila odgovorna nobena od pogodbenih strank. V takem primeru je naknadna delna nemožnost v sami spolnitveni fazi kupcu po prejšnjih pravnih pravilih omogočala odstop od pogodbe. Enako možnost ima tudi po sedaj veljavnem drugem odstavku 137. člena ZOR, po katerem lahko razdre pogodbo ali pa ostane pogodba v veljavi, ima pa pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Tako zakonsko besedilo pomeni, da ne gre za razveljavitev pogodbe, saj je ta bila veljavno sklenjena in je bila izpolnitev v sklenitveni fazi tudi možna, pač pa gre za razvezo pogodbe zaradi kasneje nastale nemožnosti izpolnitve. Da pride do razveze pogodbe, je potrebno aktivno ravnanje prizadete pogodbene stranke. Tožnikov oče in tožnik kot njegov pravni naslednik nista tako ravnala. Nasprotno, vztrajala sta pri izpolnitvi pogodbe in sta kljub zaplembi sporni gozd še dolga leta koristila. Zato v obravnavani zadevi uporaba navedenih pravnih pravil oziroma zakonskih določb ne pride v poštev. Revizijsko sodišče se strinja z razlogi pritožbenega sodišča, da se je zaradi uveljavitve ZDen in vrnitve zaplenjenega premoženja toženki izkazalo, da je šlo le za začasno, čeprav dalj časa trajajočo delno nemožnost spolnitve pogodbe. Sedaj je spolnitev pogodbe mogoča.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - pomožni objekt
Objekt v izmeri 3 x 3 m in skladiščna lopa v izmeri 18 x 8 m ne moreta biti samostojna objekta in sta torej le pomožna objekta, ki se vračata skupaj z glavno stvarjo - stavbo. Pri tem se njena vrednost vračuna v povečano vrednost nepremičnine, ki se vrača.
Plačilo kupnine, za katero bo dobila tožeča stranka odškodnino po 73. čl. ZDen, ni ovira za vračanje premoženja, niti ga ni mogoče šteti v povečano vrednost nepremičnine v času vračanja.
Motenje posesti zavezanca s strani upravičenca (oz. njegovega pravnega naslednika) ni ovira za vračanje nepremičnine po 21. čl. ZDen.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - kriteriji za odmero višine odškodnine - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotku tudi sicer predstavlja le določen orientacijski podatek, ki sodišču pomaga odmeriti pravično odškodnino in ki je kot dejanski podatek podvržen pravni presoji.
ZPP (1977) člen 489a.ZPSPP člen 10, 12.ZOR člen 100.
postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij - najem poslovnih prostorov
V najemni pogodbi z dne 25.11.1992 ni navedeno, da bi toženca opravljala kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost. Enako velja za oba aneksa. Zato tožencev ni mogoče uvrstiti med subjekte, za katere na podlagi 489.a člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ravno posebno premoženje toženca je tisto, ki je odločilno vplivalo na večji delež toženca na skupnem premoženju. ZZZDR namreč postavlja zakonsko domnevo v prvem odstavku 59. člena, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, lahko pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Toženec je to uspel dokazati in je njegov delež na skupnem premoženju ustrezno večji ravno za toliko, kolikršen odstotek v sorazmerju do celotne vrednosti predstavlja njegovo posebno premoženje, vloženo v skupno premoženje.