odgovornost za škodo od nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu
Tihe tolerance staršev za sinovo občasno jemanje avtomobila, kljub vedenju, da si je sin dal izdelati ključe, ni mogoče opredeliti za tako pravno razmerje, kot ga zahteva 1.odstavek 176.člena ZOR za ekskulpacijo odgovornosti. Starša sta dopustila, da je sin avtomobil vzel oz. mu rabe nista preprečila. Takšno medsebojno razmerje, ki bi ga lahko opredelili kvečjemu za prekaristično, pa ni dovolj za prehod rizika.
revizija - dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe
Načelno izhodišče Zakona o nepravdnem postopku o dovoljenosti revizije narekuje ozko razlago pogojev za dovoljenost revizije. Nasprotni udeleženec v teku postopka ni ovrednotil svojega interesa, zaradi katerega sedaj izpodbija odločitvi sodišč prve in druge stopnje. To bi moral storiti najkasneje v sami reviziji, da bi si zagotovil pravico do revizije.
Določba 26. čl. zakona o blagovnem prometu ne sankcionira špekulativnega ravnanja prodajalca, ampak zgolj zagotavlja enak položaj obeh pogodbenih strank, da ne bo zaradi vnaprejšnjega plačila kupnine prodajalec brezplačno uporabljal kupčevega denarja.
pridobitev - državljan druge republike - oseba brez prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji na dan plebiscita
Razlog, zakaj tožnik ni imel na dan 23.12.1990 prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pravno irelevanten za pridobitev državljanstva po 1. odst. 40. člena ZDS.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 21.
zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke
Na podlagi dejanskih ugotovitev glede obsega in vrste zapustničinega premoženja sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je zapustničina oporoka veljavna le glede šestih zlatih prstanov. Preostalo zapustničino premoženje je v sestavi kmetije in zanj veljajo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS št. 26/73 - 1/86) o omejitvi oporočnega razpolaganja.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
Ker tožnik ni dokazal, da so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, je v obravnavani sodbi bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
Tožnica se ni pritožila zoper odločbo, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato je podana zakonska podlaga za ukrep urbanistične inšpekcije za odstranitev objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja.
ZZKat 24, 27. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 40, 104.
poočitba parcelacije - zahteva za varstvo zakonitosti
Parcelacija zemljišča sodi med akte vzdrževanja zemljiškega katastra (1. odstavek 27. v zvezi s 1. odstavkom 24. člena). Odločba se izda v upravnem postopku in ima naravo upravnega akta (1. in 202. člen zakona o splošnem upravnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 47/86, preč.b.). S pravnomočnostjo postane javna listina in se kot takšna presoja tudi po pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja njene vsebine, temveč le ali izpolnjuje pogoje, da se jo šteje za javno listino. Če gre za odločbo o parcelaciji torej le, ali je upravni organ potrdil njeno pravnomočnost (36., 40. in 104. člen pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah) in ne ali je bila odločba izdana v zakonitem postopku.
ZZK ne pozna razveljavitve odločbe zemljiškoknjižnega sodišča. Ker gre za nepravdni postopek je potrebno uporabiti ZNP. Po 3. odstavku 1. člena ZNP se splošna načela tega zakona uporabljajo za vse nepravdne postopke, če zakon ne določa drugače. Zakon o zemljiški knjigi še ni bil sprejet. Med splošnimi načeli ZNP je tudi 37. člen, ki napotuje na pravdni postopek. Ta pa pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe, če so bile kršene postopkovne določbe (2. odstavek 408. člena v zvezi s 394. členom ZPP) in če za pravilno uporabo materialnega prava niso bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva.
Pisna oporoka pred pričami, na kateri je le ročni znak in ne podpis oporočitelja, ni veljavna.
Če stranka uveljavlja neveljavnost takšne pisne oporoke, sodišče ne sme presojati ali je ta oporoka veljavna kot ustna oporoka.
O konverziji oblično pomanjkljive pisne oporoke v ustno oporoko je zato dopustno odločati le ob ustrezno postavljenem zahtevku. Sodišče druge stopnje je s spremembo podlage (z ugotavljanjem pogojev za veljavnost ustne oporoke), posredno spremenilo tudi tožbeni predlog. Odločilo je, da je ustna oporoka veljavna, čeprav se je tožbeni predlog nanašal na veljavnost pisne oporoke.
Odstranitev počitniškega objekta, ki stoji na zemljišču v prvem območju kmetijskih zemljišč, se odredi po 73. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, če po sprejetih prostorskih ureditvenih pogojih gradnja na takem zemljišču ni mogoča.
Razloge za odpoved stanovanjskega razmerja je treba ugotoviti glede na čas uveljavljanja zahteve za prodajo stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona, ne pa glede na kasnejše razmere.
Tožena stranka, ki ni vložila pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - zavrnilni del je neuspešno izpodbijala samo tožeča stranka - nima revizije zoper sodbo druge stopnje.
odločitev brez upravnih spisov v zadevi pridobitve državljanstva
Če tožena stranka tudi na urgenco ni poslala upravnih spisov in če stranki različno navajata dejanske okoliščine, sodišče lahko odloči na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS.
Pri prenehanju skupne obratovalnice je treba upoštevati določbe pogodbe o njeni ustanovitvi. Pogodbenikom je treba priznati lastnost stranke v upravnem postopku.
Štirinajstdnevna odsotnost iz Republike Slovenije sama zase ne more biti zadostna podlaga za ugotovitev, da državljan druge republike, ki prosi za slovensko državljanstvo, dejansko ne živi v Sloveniji.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved stanodajalca - lastništvo prazne hiše
Na utemeljenost odpovedi stanovanjskega razmerja ne morejo vplivati enostranska dejanja imetnika stanovanjske pravice, po tem ko je že izpolnjen dejanski stan po 60. členu ZSR.