GZ člen 55, 55/1, 55/3, 55/3-7, 54, 54/1. ZUP člen 143, 143/4.
izdaja gradbenega dovoljenja - vstop v postopek - priglasitev udeležbe - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe - javna objava
Zgolj z javno objavo po 55. členu GZ ni mogoče izključiti uporabe določb iz 37. člena GZ in onemogočiti vstopa v postopek stranskim udeležencem iz 36. oz. 54. člena GZ, niti ni dopustno šteti, da je vprašanje vabljenja teh oseb v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja drugače urejeno.
Ker se po mnenju sodišča določbe 38. člena GZ nanašajo le na osebe, ki so bile osebno vabljene in jim je bil v vabilu k udeležbi tudi določen rok za priglasitev udeležbe ter so bile poučene o pravnih posledicah zamude roka, je v primeru zgolj javne objave treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP.
Edina kriterija, ki se upoštevata pri dodeljevanju finančnega nadomestila, sta 20-odstotni izpad dohodka v sektorju ter da je izpad dohodka utrpel tudi prosilec kot nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizična oseba, ki je lastnik gozda, ali imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov. S tem, ko je Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 v prvem odstavku 6. člena predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila iz 74. člena ZIUZEOP, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - tožeča stranka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je podano neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe glede vprašanja, kdo je v predmetni upravni zadevi zaprosil za BPP (in je tako stranka upravnega postopka), toženka pa je (glede na izrek izpodbijane odločbe in že pojasnjene okoliščine zadeve) v upravnem postopku najmanj preuranjeno zaključila, da je za BPP tožnica zaprosila v svojem imenu. Iz predstavljenih razlogov izpodbijane odločbe z vidika tožbenih očitkov ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - nevarnost pobega - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - dokazno breme
Zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno za mednarodno zaščito že zaprosil na Hrvaškem in v Bolgariji, kjer na odločitev ni počakal, brez obstoja drugih posebnih okoliščin primera, dopušča možnost pridržanja osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Dublinski uredbi, kar bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom njenega 28. člena.
okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
Po presoji sodišča niso utemeljeni razlogi tožene stranke, da naj bi zakonodajalec zaradi racionalnosti vodenja postopkov z združevanjem postopkov v GZ predvidel enkratno pozivanje splošne javnosti in stranskih udeležencev in na ta način časovno omejil pravico stranskih udeležencev, da sodelujejo v postopku. Tako iz zakonskega teksta kot iz obrazložitve členov izhaja, da zakon različno obravnava položaj stranskih udeležencev in položaj splošne javnosti, pri čemer prekluzivni rok 30. dni veže le na pravico dajanja pripomb in mnenj splošne javnosti. Da je tako razlikovanje položaja javnosti in položaja stranskih udeležencev potrebno, nenazadnje izhaja tudi iz ZVO-1, ki v 58. členu ureja sodelovanje javnosti ter v 65. členu obvestilo javnosti, medtem ko stranke z interesom določa drugi odstavek 64. člena ZVO-1. Pri tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da 64. člen ZVO-1 ne izključuje možnosti, da stranski udeleženec svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemelji na podlagi 43. člena ZUP.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - zakupnik - predkupni upravičenec
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Tožnik ni predložil pisne zakupne pogodbe, ki je pogoj za zakupno razmerje in uveljavljanje predkupne pravice na tej podlagi. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka. .
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - bistveno spremenjene okoliščine - preganjanje - resna škoda
Ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z aktualno situacijo v tožnikovi izvorni državi Afganistanu na podlagi Smernic UNHCR iz avgusta 2021 in februarja 2022 ni sporno dejstvo. Tožena stranka pa ni nasprotovala navedbam tožnika o povsem spremenjeni situaciji v Afganistanu, ki je naknadno nastopila šele po izdaji izpodbijane odločbe zaradi prevzema oblasti s strani talibanov v celotni državi in da tako v primeru vrnitve tožnik ne bi bil deležen nikakršne zaščite. Prevzem oblasti talibanov v celotnem Afganistanu avgusta 2021 je novo nastala okoliščina in bistveno spremenjena okoliščina glede aktualnih razmer v izvorni državi, zato tožnik ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča (X Ips 4/2022 z dne 16. 3. 2022) izpolnjuje pogoje za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite, saj so podani utemeljeni razlogi, da bi bil tožnik v izvorni državi soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
ZAID člen 5, 15, 55. ZPDZC-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 144.
pooblaščeni inženir - mirovanje funkcije - kratkotrajno delo - pravica do izjave
Opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v obliki kratkotrajnega dela, kot ga ureja 17. člen ZPDZC-1 in kot ga opredeljuje Pogodba o opravljanju kratkotrajnega dela, ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja na enega od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID.
Pri kratkotrajnem delu gre za delo, ki je omejeno na 40 ur v posameznem mesecu, iz Pogodbe tudi izrecno izhaja, da se opravlja občasno, zato po mnenju sodišča tako delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja dela, in sicer ne glede na to, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega gre za obliko dela, kot izhaja iz prej citirane določbe ZPDZC-1, katere bistveni namen je pomoč pri njihovi dejavnosti osebam, s katerimi je izvajalec del v sorodstvu ali svaštvu, in ki se opravlja v odvisnem razmerju brezplačno. Kar po mnenju sodišča pomeni, da gre za obliko dela, bistveno drugačno od taksativno naštetih dopustnih načinov opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, navedenih v tretjem odstavku 5. člen ZAID, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - informacije o izvorni državi - nedržavni subjekt preganjanja - prosilec iz Afganistana
Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi za tožnika slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
ZFPPIPP člen 108, 108/2, 108/3, 109, 109/1, 109/1-2.
stečajni upravitelj - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - oseba vredna javnega zaupanja
Pričakovanja javnosti (splošne in strokovne), pri opravljanju funkcije stečajnega upravitelja so vezana na njegove določene lastnosti, ki jih ni mogoče v celoti ločiti na njegove lastnosti kot fizične osebe ali tiste, ki jih izkaže pri opravljanju funkcije. Pogoj javnega zaupanja je določen v javnem interesu, z namenom varstva interesov upnikov v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih bi sodeloval konkretni upravitelj kot organ tega postopka, na drugi strani pa je usmerjen v krepitev instituta upravitelja in s tem ugleda vseh, ki v posameznih postopkih opravljajo naloge posebnega procesnega organa sodišča. Presoja vrednostnega standarda ni vezana na način končanja postopkov (dokončnost), ampak na presojo (možnosti) vpliva teh postopkov na opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.
ukrep inšpektorja - ukrep inšpektorja za okolje - začasna odredba ZUS-1 - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Na tožnikovo zahtevo sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1).
Gre za nujen ukrep, s katerim sodišče za določen čas odloži izvršitev dokončnega upravnega akta (tako imenovana odložitvena, neprava ali suspenzivna začasna odredba). Namenjena je le zadržanju izpodbijanega akta, s katerim je bila zadeva vsebinsko rešena in stranki naložena določena obveznost. To pomeni, da je odložitveno začasno odredbo mogoče izdati le, če je v upravnem sporu izpodbijana odločba, katere odložitev se zahteva.
Drugače pa je s podrednimi tožbenimi zahtevki. Tožnik namreč predlaga zadržanje odločbe inšpektorja za okolje in ne zadržanje izpodbijanega sklepa. Začasna odredba se torej nanaša na drugo pravno razmerje; le-to pa ni predmet podrednih tožbenih zahtevkov. V tem pogledu niso podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1.
odobritev pravnega posla - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - neobrazložena odločba - status kmeta - kmetijska dejavnost - konj
Sodišče se ne strinja, da prvostopenjski organ ni upošteval napotil sodišča v sodbi, I U 2497/2017. V zvezi s tem, za stranke spornim vprašanjem, je prvostopenjski organ izhajal iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in mnenju FURS, da je pomembno, za kaj se žival uporablja, in če se uporablja in redi za kmetijske namene (tudi, če gre za živali, ki prvenstveno niso namenjeni za kmetijstvo), gre za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Drugostopenjski organ je obrazložitev prvostopenjskega organa v tem delu še dopolnil (kar mu dopušča določba 248. člena ZUP) in se skliceval na pojasnilo Statističnega urada RS z dne 26. 6. 2019, da gre v primeru, da poslovni subjekt redi konje (tudi jahalne), za konjerejo po SKD 01.430, kar spada v kmetijsko dejavnost. Dodal je še, da ni bistveno, za kakšen namen bo konja uporabljala njegova kupka, iz dokumentov zadeve pa tudi ni razvidno, da bi ga stranka z interesom uporabljal še za druge namene (npr. šolanje tekmovalnih konj, prodaja ježe, šola jahanja, ipd.), torej za namene, ki med kmetijske dejavnosti ne sodijo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij
Tožnikove individualne okoliščine po presoji sodišča izkazujejo tako veliko nevarnost, da tožnik v Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom. Tožnikova zapustitev Avstrije in Italije, nezakonito prehajanje mej, vključno s Slovenijo, in dejstvo, da je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil šele po prijetju policije, kateri se je po lastni izpovedbi celo želel izogniti in zato ni potoval z vlakom, pretehtajo v prid obstoja realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Ta za razliko od pridržanja v centru za tujce namreč ne preprečuje nenadzorovanih odhodov s tega območja.
povrnitev vrednosti vlaganj - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - zavrnitev tožbe - glavna obravnava - neupravičeno zvočno snemanje
Postopek dokazovanja obsega in višine vlaganj je bil voden v skladu z določbo 25. člena ZDen, ob upoštevanju postopkovnih pravil ZUP, vse z namenom ugotoviti višino povečane vrednosti stanovanja in s tem višino odškodnine.
Ugovor, da odločitev senata o snemanju naroka za glavno obravnavo predstavlja postopkovno kršitev, ni utemeljen. Gre za diskrecijsko odločitev sodnika oziroma sodnega senata, ki zahteva, da so stranke o odreditvi zvočnega snemanja seznanjene.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 9, 9-17b.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ustavitev gradnje - enostaven objekt - obrazloženost odločbe
Tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz njene obrazložitve namreč ne izhajajo konkretne ugotovitve organa v postopku o načinu izvedbe predmetnih visokih gred, na podlagi katerih bi bilo mogoče ob upoštevanju relevantnih določb GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) presoditi, ali (sploh) predstavjajo enostaven objekt oziroma drug objekt po GZ in Uredbi oziroma nedovoljen poseg na tem zemljišču ob upoštevanju veljavnega občinskega prostorskega akta.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 100. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike.
Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, ker se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo zavrglo brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku.
ZG člen 2, 2/1, 2/1-1, 21, 21/4, 21/5, 21/6. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 8.
gozd - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda
Za odločanje po ZG ni odločilna katastrska kotura parcele, pač pa, ali jo kot gozd opredeljuje GGN. Območje gozda (zemljišče, ki je gozd oziroma zemljišče v zaraščanju) se določa na podlagi dejanske rabe zemljišč, po kriterijih, ki izhajajo iz ZG, ne ločeno po posameznih parcelah oziroma na meje parcel, zato je lahko ena parcela deloma gozdna, deloma ima drugo dejansko rabo. Površina 0,25 ha iz prve alineje se torej ne nanaša na eno parcelo, temveč na obseg zemljišča, ki se ga določi kot gozd in je lahko tudi na več parcelah.
Ob lastniški razdrobljenosti parcel na območju Odloka TRŠ in zahtevkih za poseg v obsegu kot predlaga tožnik, bi ob neupoštevanju načela previdnosti pri ogrožanju funkcij gozda lahko prišlo do resne ogroženosti funkcij gozda tega območja, ki jih lahko zagotavlja le gozd kot celota oziroma širše območje. Tožnik se zato neutemeljeno sklicuje na 8. člena Odloka kot podlago za svoj zahtevek, ki se nanaša na krčitev gozda, v smislu, da je ta dovoljena kolikor se ohranja ravnovesje med naravnimi procesi in delovanjem človeka, ter da iz te določbe izhaja, da je na organu dokazno breme, da bi bilo naravno ravnovesje porušeno, kolikor bi zahtevku tožnika ugodil. Ob uporabi načela previdnosti organu naravnega ravnovesja oziroma neravnovesja ni treba ugotavljati, lahko ga le predvideva.
Med strankama ni sporno, da tožnika dopolnitvi vloge nista priložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22. a členu ZNB. Tožnika tudi sicer v predlogu navajata, da je zaradi starosti otroka zdravstvena dokumentacija pomanjkljiva. Vendar pa ZNB, veljaven v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP, skladno s katerim organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Glede na to, da sta tožnika dopolnila predlog, čeprav po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno) in ne bi smela zavreči predloga tožnikov.
nadomestilo plače - čakanje na delo - obračun - davčni odtegljaj - izpolnjevanje pogojev - COVID-19
Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ureja 8. člen ZIUPDV. Iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da te pravice ne more uveljavljati delodajalec, ki: - ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; ter - če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Sodišče ugotavlja, da iz potrdila izhaja, da ima tožnik na dan 15. 12. 2020 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Ker morajo biti za ugoditev vlogi vsi pogoji (med drugim tudi ta, med strankama sporni pogoj) izpolnjeni na dan vložitve vloge, tj. 22. 7. 2020, s tem potrdilom tožnik drugačne odločbe ne more doseči.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - presoja vpliva na okolje - zavrženje vloge - pritožbeni postopek - umik zahteve
Iz 135. člena ZUP izhaja, da v primeru strankinega umika zahteve v pritožbenem postopku organ odpravi odločbo prve stopnje zgolj v enem primeru, in sicer, če je bilo z odločbo strankinemu zahtevku ugodeno. Zato po presoji sodišča ni pravne podlage, po kateri bi lahko organ kadar stranka umakne zahtevo po tem, ko je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložena pritožba, odpravil katero drugo vsebinsko ali celo procesno odločitev. Ker ni pravne podlage za odpravo odločitve organa prve stopnje, pa tudi ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka, saj je bil ta na tej stopnji odločanja že končan.