sklep o začasni odredbi - začasna odredba - stiki pod nadzorom - spolna zloraba - zdravstvene težave - ogroženost otroka - indici - dokazni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo otrokove koristi - tehtanje pravic - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Sodišče prve stopnje je v obravnavani situaciji ravnalo pravilno, ko je kljub navedenim dvomom, ki jih obširno izpostavlja pritožba, sprejelo začasni ukrep, s katerim je učinkovito zaščitilo otroke pred morebitno zlorabo.
ZDR-1 člen 31, 49, 89, 89/1, 89/1-4, 90. ZVZD-1 člen 17, 17/4. ZPIZ-2 člen 70, 81, 82, 82/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - drugo ustrezno delovno mesto - omejitve za drugo ustrezno delo - pravnomočna odločitev - socialni spor - prilagoditev delovnega mesta
Če delavec splošnih zdravstvenih pogojev, vezanih na posamezno delovno mesto, ne izpolnjuje več, ker delovne obremenitve tega delovnega mesta, kot izhajajo iz ocene tveganja, presegajo njegove zdravstvene zmožnosti, ni več sposoben za delo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Prav slednje izhaja tako iz dokončne odločbe ZPIZ kot iz pravnomočne sodbe socialnega sodišča. Tako z dokončno odločbo ZPIZ kot sodbo v socialnem sporu je bilo namreč ugotovljeno, da zdravstveno stanje tožnici ne omogoča več dela na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da tožnica ni zmožna opravljati del in nalog pod pogoji, ki so vezani na to pogodbo o zaposlitvi. Spremenjeni pogoji, v skladu s katerimi delavec delo lahko opravlja (predvsem opis dela), terjajo ustrezno spremembo pogodbe o zaposlitvi (49. člen ZDR-1 v zvezi z 31. členom ZDR-1), zato v takšnem primeru ni več govora o istem, temveč drugem delovnem mestu, ki pa ga delodajalec ni dolžan sistemizirati, če takšnih potreb ne izkazuje. V veljavni zakonodaji namreč ne obstaja obveznost delodajalca, da bi svoj delovni proces moral drugače organizirati oziroma na novo sistemizirati delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še naprej lahko opravljal.
Toženkinega ravnanja, da po pogodbi o zaposlitvi ni vztrajala v delovnem razmerju pri toženki vsaj 12 mesecev, ni mogoče šteti za konkludenten odstop od pogodbe o štipendiranju s posledico vrnitve štipendij po 111. členu OZ. Tožnik ji je bil skladno s pogodbama o štipendiranju dolžan ponuditi zaposlitev v enem mesecu po končanem izobraževanju na medicinski fakulteti; gre za bistveno sestavino pogodbe o štipendiranju (104. člen OZ). Ker tega ni storil, je bila toženka svoje obveznosti prosta, njena sklenitev pogodbe o zaposlitvi (tudi če jo je tožnik sprejel kot izpolnitev njene obveznosti iz pogodbe o štipendiranju) na podlagi objave prostega delovnega mesta zdravnika brez specializacije pa ni bila posledica njenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju, temveč izraz njene avtonomije volje in svobodne izbire zaposlitve, enako velja za odpoved. Zaradi odpovedi mimo štipendijskega razmerja sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred potekom 12 mesecev zaposlitve pri tožniku pogodba o štipendiranju ni bila razvezana. Glede na to tudi drugi odstavek 111. člena OZ (po katerem ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila razvezano pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala) v zadevi ne pride v poštev.
sprejem osebe v varovani oddelek - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - psihiatrična bolnišnica - končano zdravljenje - finančni položaj
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni (zakonski) pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve. Slab finančni položaj nasprotne udeleženke in pritožnika nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča.
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 10, 217, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dokazi - ocena dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da sta toženca, kot povprečno skrbna kupca, vedela ali morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja oziroma da ta služnost lahko obstoji. Res gre za sklepanje, povezano s tem, da tožnikova zemljišča potrebujejo dostop z osebnimi in drugimi vozili. Vendar pa ta miselna konstrukcija za povprečno skrbnega posameznika nikakor ni mogla biti neuresničljiva ali nepredstavljiva. Temelji na podlagi ogleda, ki sta ga toženca nesporno opravila, splošnih življenjskih izkušenj in s tem povezanih konkluzij.
URS člen 26, 72. OZ člen 6, 6/2, 131, 133, 133/4. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 108, 180.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za oblastno protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - škodni dogodek - prekomerni hrup - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - ukrepi za zmanjšanje škode - nepopolna tožba - navedba tožene stranke
Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da o obstoju "škodnega dogodka" govorimo že takrat, ko so presežene mejne vrednosti hrupa po upravnih (podzakonskih) predpisih, t.j. po Uredbi o mejnih vrednostih hrupa iz l. 2005 oziroma iz leta 2018. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, in sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati): - v kolikšni meri je bilo poseženo v interes oškodovanca (tožnika) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa), - kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste, - kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in - kaj je za zmanjšanje škode storil tožnik. Na koncu pa je treba vse te kriterije vzeti v ozir in v iskanju pravične rešitve ustrezno tehtati med družbeno koristjo železniškega prometa in prizadetimi interesi tožnika zaradi prekomernega hrupa ter med nasprotujočimi interesi najti pravično ravnovesje (kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, kot izhaja iz 39. do 42. točke obrazložitve sodne). Pri tem velja izpostaviti tudi stališče novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, da oblastni poseg države v zasebno lastnino odpira več zornih kotov in razsežnosti; po eni strani vprašanje, ali ima večina državljanov zaradi posega države z omenjenim ukrepom koristi in ali takšna splošna korist presega oziroma izpodrine pravico posameznika do kvalitetnega življenjskega okolja in premoženja in če jo, v kakšnem obsegu. Zato je treba ugotavljati, ali se je tožniku zaradi izgradnje izogibališča za vlake vsakodnevno življenje bistveno spremenilo (zgolj minimalno preseganje mejnih vrednosti hrupa po upravnih predpisih ne zadošča). Meja pri imisijah, ki so posledica oblastnega delovanja države v javnem interesu, je postavljena višje od meja pri imisijah, ko se srečata dva zasebnopravna interesa. Bistveno poslabšanje vsakodnevnega življenja živečih ob železniški progi je, če interes oškodovanca prevlada nad javnim interesom, treba uravnavati vsaj z ustreznimi odškodninami. Kajti prizadeti ne smejo biti v enakem položaju kot tisti, ki imajo od železnice le korist.
ZPIZ člen 24, 24-2. ZPP člen 226, 226/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - podatki matične evidence - pravica do sodelovanja v postopku
Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika, da se mu kot zavarovalna doba upošteva doba v obdobju od datuma rojstva do 25. 6. 1991 v nekdanji SFRJ in kasneje v RS po stopnji 12/16. Tožniku spornega obdobja ni mogoče priznati kot posebne zavarovalne dobe. Ker toženec pri srbskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni opravil poizvedbe pri vojaškem organu tedanjega nosilca vojaškega zavarovanja s sedežem v Beogradu glede obveznega pokojninskega zavarovanja pri Posebni samoupravni interesni skupnosti vojaških zavarovancev kasneje Fondu s sedežem v Beogradu, ob dejstvu, da je tožnik zahteval priznanje opravljanja aktivne vojaške službe vse od rojstva dalje, je sodišče opravilo poizvedbe pri Upravi za obrambo Maribor, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve v Mariboru kot tudi pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije. Opravljena poizvedba pri Upravi za obrambo Maribor je potrdila, da je tožnik služil vojaški rok od 23. 11. 1993 do 21. 2. 1994 in od 21. 2. 1994 do 23. 5. 1994 v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je 21. 7. 2023 potrdilo, da tožnik ni bil zaveden v nobeni od uradnih evidenc, s katerimi razpolaga kadrovska uprava Sektorja za kadre Ministrstva za obrambo. Pravilen je dokazni zaključek sodišča, da je izvedeni dokazni postopek potrdil ugotovitve upravljalca matične evidence Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da v matični evidenci tožnik ni evidentiran.
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 2, 154, 154/2, 161, 161/1, 286, 425, 426.
sklep o motenju posesti - prepoved bodočih motilnih ravnanj - posestno varstvo - samopomoč - dajatveni zahtevek - odločanje v okviru zahtevka - delni uspeh v postopku - sosporniki - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank - delitev stroškov po enakih delih - zmotna uporaba materialnega prava - procesna sposobnost stranke - pasivna legitimacija - prekluzija dejstev in dokazov - celovita dokazna ocena
ZPP ne določa posebnih pravil o povrnitvi stroškov sospornikom - stroškovnim upravičencem. Po stališčih sodne prakse se za primer delnega uspeha v pravdi, ko tožnik zoper enega od sospornikov v pravdi (delno) uspe, zoper drugega pa v celoti propade, načelo uspeha upošteva skupaj z načelom delitve stroškov sospornikov po enakih delih.
Prvi toženec za motilno dejanje ni vedel, ni ga naročil niti odobril. Ugotovitev, da je le še formalni lastnik kmetije, ki obsega tudi parcelno številko 211 (travnik in deloma pot, ki je bila razkopana), ne izkazuje njegove koristi oziroma dovolj tesne povezave z drugim tožencem kot neposrednim motilcem. Ker ni bil neposredni niti posredni storilec motilnega dejanja, je tožbeni zahtevek zoper njega pravilno zavrnjen.
OZ člen 538, 538/2. ZIZ člen 11, 11/1, 58, 58/2, 272.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dvojno razpolaganje z nepremičnino - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ustna darilna pogodba - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija ustne pogodbe - nedobrovernost - pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje strank - neizvedba naroka - opustitev zaslišanja strank - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke - odločitev na podlagi listinskih dokazov - hitrost postopka zavarovanja
Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost - možnost preizkusa odločitve - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Izpodbijani sklep vsebuje vse elemente za preizkus, zato so pritožbene navedbe o neobrazloženosti brez podlage. Sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti (kar je glavni kriterij kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z odločitvijo oziroma šteje, da so posamezne postavke v izpodbijanem sklepu deloma napačne deloma pa nepopolne, pa ne pomeni, da sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen oziroma da je bila pritožniku kršena pravica do izjave.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075490
ZD člen 28, 39, 52. DZ člen 74, 74/1. ZZZDR člen 59, 59/1. OZ člen 299, 299/2.
zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - obračunska vrednost zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril - vračanje daril v zapuščino - določitev vrednosti daril - dobrovernost pridobitelja - poštenost posestnika zapuščine - začetek teka obresti
Ker se domneva, da sta delež zakoncev skupnem premoženju enaka, je treba pri računanju obračunske vrednosti zapuščine šteti, da je dedinja za časa življenja s strani zapustnice prejela polovico tega zneska.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu drugega odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej. Ni razloga, da bi zamudne obresti tekle že prej, saj preden dedič ne izve, da bo terjan za vračilo darila, ne more biti v zamudi. ZD v 39. členu določa, da velja obdarjenec glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila. To pa je praviloma vložitev tožbe. Dobrovernost in zamuda nimata zveze z načinom ugotavljanja vrednosti darila (52. člen ZD; po stanju ob daritvi po vrednosti ob smrti).
DZ člen 7, 138, 140, 140/2, 141, 141/7, 154, 166, 174, 189, 190. ZIZ člen 226. ZNP-1 člen 103.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki med očetom in otrokom - odtujitev otroka od roditelja - zavračanje stikov - določitev preživnine za otroka - prešolanje učenca osnovne šole - nadomestitev soglasja starša - opravičenje izdaje začasne odredbe - trening starševskih veščin - udeležba na edukacijskih delavnicah - kršitev začasne odredbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče si je med postopkom z ukrepi, ki jih ima na voljo po zakonu, več let zaman prizadevalo ponovno vzpostaviti porušeni odnos med sinom in očetom. Oče si je ustvaril novo družino v okolju, kjer sin nima socialne mreže. Ker bi zaupanje otroka v varstvo in vzgojo očetu zahtevalo, da se najstnik iz okolja, v katerem dobro funkcionira, preseli v zanj povsem novo okolje in to k staršu, ki ga kljub pomoči strokovnjakov vztrajno odklanja, bi bila taka odločitev v nasprotju z načelom sojenja v korist otroka.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP. Pritožbene navedbe obsojenca, ki se nanašajo na njegove premoženjske razmere in zatrjevano trenutno nezmožnost plačila naloženih mu krivdnih stroškov kazenskega postopka, ker se nahaja na prestajanju zaporne kazni, torej v obravnavanem primeru sodišče ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075796
ZPP člen 7, 7/1, 212, 316, 316/1.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - trditveno in dokazno breme - nezadostna substanciranost tožbenih trditev - nedovoljenost informativnih dokazov - pogodbeno razmerje - poslovno sodelovanje - opravljanje storitev
Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna, nedvoumna in brezpogojna, predvsem pa se mora nanašati neposredno na sam tožbeni zahtevek.
Pripoznavo zahtevka je treba ločiti od priznanja dejstev. Tudi če bi toženka priznala vsa dejstva, to ne pomeni, da se strinja z zahtevkom in da mora sodišče zahtevku nujno ugoditi.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - razlogi za neizpolnitev obveznosti - odreditev pripora
Pritožbeno sodišče pritrjuje zagovornici, da ni mogoče zaključiti, da obsojeni ni izvršil dela v splošno korist zaradi lastnega zavestnega ravnanja, saj storitev novih kaznivih dejanj obsojencu doslej še ni bila dokazana in do izreka pravnomočne sodbe velja domneva nedolžnosti. Zaključek prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da obsojenec že začetega dela v splošno korist ni opravil izključno zaradi okoliščin, ki jih je sam povzročil, je tako napačna. Prejudiciranje sodišča prve stopnje o obsojenčevi krivdi v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju III K 31411/2021 je najmanj preuranjena. V primeru izreka oprostilne ali zavrnilne sodbe bi se tudi zoper obsojenca odrejeni pripor izkazal za neopravičenega, kar pomeni, da odvzema prostosti ne bi bilo moč pripisati razlogom iz njegove krivdne sfere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00075727
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. ZDR-1 člen 17, 31. ZGD-1 člen 263.
spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zamudna sodba - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pasivnost tožene stranke - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - nasprotje med trditvami in dokazi - razpis naroka - kontradiktoren postopek - dokazi in dokazna ocena - pogodba o zaposlitvi poslovodje - elementi delovnega razmerja - trditvena in dokazna podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Razpis naroka in izvedba dokaznega postopka sicer tudi v primeru, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, nista vselej izključena. Do njiju lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi. Za tak primer gre v konkretni zadevi.
ZGD-1 člen 293, 395. ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine
Bistveno je, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik to odločitev tudi prepusti sami skupščini. Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne krši svojih kogentno določenih pristojnosti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o motenju posesti - izrek sklepa o motenju posesti - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - potrdilo o izvršljivosti
Pri razlagi izvršilnega naslova pri sklepih, izdanih v postopkih motenja posesti, je potrebno upoštevati, da se prepovedni del odločitve razlaga v povezavi z ugotovitvenim delom. Zahtevek zaradi motenja posesti je res dajatveni, vendar sodna praksa dopušča tudi oblikovanje posebej ugotovitvenega zahtevka in posebej dajatvenega zahtevka, kot so ga oblikovale tožeče stranke v tožbi in je oblikovan posledično v izreku izvršilnega naslova. Torej sodna praksa dopušča, da se poleg prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. Tak tožbeni zahtevek in posledično tak izrek v sodni odločbi pa je šteti kot celoto in ga je treba tudi obravnavati kot celoto. S tem, ko se najprej v sklepu o motenju posesti ugotovi način motenja posesti, je določno opredeljen dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi, posledično pa zadostuje potrdilo o izvršljivosti dajatvenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076289
OZ člen 131, 131/2. ZVZD-1 člen 12, 12/1, 12/2. ZPP člen 286a, 286a/5.
škodni dogodek - poškodba pri delu - delovna nesreča - varnost pri delu - nevarna dejavnost - nevarna stvar - skrbnost dobrega strokovnjaka - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev ukrepov za varno delo - spolzka podlaga - mokra in spolzka tla - pohodna površina - trditveno breme - sodba presenečenja - zavlačevanje postopka - izvedba dokaza - prekluzija
Delo monterja vodovodnih naprav ni nevarno delo, vodohram ni nevaren objekt, tudi plinski gorilnik ni nevarna naprava. Na podlagi pojasnil izvedenca o lastnostih navedene naprave ni dvoma, da rokovanje s plinskim gorilnikom ne predstavlja nadobičajnega tveganja, nesreče z njim niso ne hude ne pogoste. Tudi delno zdrsljiva pohodna površina, torej prag, vstop v delovišče, ni sam po sebi nevaren. Nevarnost za zdrs, torej povečana zdrsljivost je bila posledica vlage, ki pa je na krajih, ki so izpostavljeni zunanjim vplivom, pričakovan pojav, ki ga mora vsak vzeti v ozir in predstavlja običajno, vsakodnevno tveganje. Odškodninske odgovornosti zavarovanca prve toženke, torej delodajalca, niti druge toženke, torej občine kot lastnice vodohrama, torej ni.
Tožnik konkretnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca prve tožene stranke, ki bo moglo odvrniti škodo, niti ni izpostavil, pač pa izhaja iz nesrečne posledice, za katero pravi, da bi jo delodajalec moral preprečiti. Teoretično in gledano za nazaj bi seveda vsak dodatni varnostni ukrep izboljšal varnostno situacijo, kar se tiče zdrsa, npr. premaz pločevine s protizdrsnim premazom (to pove tudi izvedenec). Vendar je ključno, da delodajalec tega ni bil dolžan storiti. Ni zatrjevano, da bi se inoxa sploh ne smelo uporabljati na pohodnih površinah, čeprav je splošno znano, da drsi. Da bi bili vsi inox delčki površin (javnih in delovnih) premazani, je nerazumna, neživljenjska zahteva, in je taka tudi nasproti delodajalcu.
odškodninska odgovornost države - normativna protipravnost - protipravno ravnanje nosilca oblasti - omejevanje stikov zaradi epidemije - opravljanje gostinske dejavnosti
V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je mogoče ravnanje Vlade glede sprejetih Odlokov šteti kot kvalificirano protipravno ravnanje, zaradi katerih bi bila podana odškodninska odgovornost tožene stranke, pri čemer je potrebno pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti, protipravnost pa mora biti jasna in očitna (samovoljna, arbitrarna, namerna; izkazano mora torej biti, da gre za zavestne kršitve). V tej zadevi gre za očitek protipravnosti / protiustavnosti podzakonskega predpisa, torej za t.i. normativno (zakonodajno) protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov ali njihova neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, pri čemer pa takšne opustitve oziroma neskladnosti same po sebi še ne izpolnjujejo standarda kvalificirane protipravnosti.
Ključno vprašanje v obravnavani zadevi zato ni stroga presoja nujnosti, strokovnosti, primernosti in sorazmernosti ukrepov, sprejetih v Odloku/25 (dejanska ocena ustavnosti Odloka/25), pač pa presoja o tem, ali so izpolnjene obvezne predpostavke za odškodninsko odgovornost tožene stranke (države).