ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 10, 217, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dokazi - ocena dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da sta toženca, kot povprečno skrbna kupca, vedela ali morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja oziroma da ta služnost lahko obstoji. Res gre za sklepanje, povezano s tem, da tožnikova zemljišča potrebujejo dostop z osebnimi in drugimi vozili. Vendar pa ta miselna konstrukcija za povprečno skrbnega posameznika nikakor ni mogla biti neuresničljiva ali nepredstavljiva. Temelji na podlagi ogleda, ki sta ga toženca nesporno opravila, splošnih življenjskih izkušenj in s tem povezanih konkluzij.
ZPP člen 281, 284, 298, 339, 339/2, 339/2-1. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Iz zakonske ureditve izhaja, da v sporih glede odprave kršitve pravic iz delovnega razmerja, kar tožnik uveljavlja v obravnavani zadevi, sodišče vedno odloča v senatu in ne po sodniku posamezniku.
Zaradi nepravilne sestave sodišča na prvem naroku, ki kasneje ni bila sanirana z eventualno ponovno otvoritvijo obravnave, ki bi jo odredil in nato opravil senat, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075941
KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZDR-1 člen 4. ZObr člen 97e. ZPP člen 287, 287/4.
stalna pripravljenost - vojak - uporaba direktive - delovni čas - sodba SEU - usposabljanje vojakov - varovanje državne meje - straža
Prvostopenjsko sodišče je glede vaj in usposabljanj, ki se jih je udeležil tožnik, pravilno zaključilo, da utemeljujejo obstoj izjeme iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19 (sistem rotacij ni primeren).
Presojo, da straža ni bila taka posebna dejavnost, da zanjo rotacija zaposlenih ne bi bila primerna, je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo z ugotovitvijo, da je toženka v letu 2022 spremenila režim varovanja objektov, ki jih je v vtoževanem obdobju stražil tožnik, in sicer tako, da je prešla iz sistema stalne pripravljenosti v sistem rotacije zaposlenih.
Ugotovitev, da je bilo varovanje državne meje kontinuirana, nekajletna naloga SV, ki se je izvajala v mirnem času, pri čemer je šlo za popolnoma načrtovane, nadzorovane in z organi policije usklajene naloge, potrjuje pravilnost izpodbijanega zaključka, da te vojaške dejavnosti ni mogoče šteti za vojaško operacijo v pravem pomenu besede v smislu sodbe C-742/19.
Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.
ZDR-1 člen 31, 49, 89, 89/1, 89/1-4, 90. ZVZD-1 člen 17, 17/4. ZPIZ-2 člen 70, 81, 82, 82/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - drugo ustrezno delovno mesto - omejitve za drugo ustrezno delo - pravnomočna odločitev - socialni spor - prilagoditev delovnega mesta
Če delavec splošnih zdravstvenih pogojev, vezanih na posamezno delovno mesto, ne izpolnjuje več, ker delovne obremenitve tega delovnega mesta, kot izhajajo iz ocene tveganja, presegajo njegove zdravstvene zmožnosti, ni več sposoben za delo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Prav slednje izhaja tako iz dokončne odločbe ZPIZ kot iz pravnomočne sodbe socialnega sodišča. Tako z dokončno odločbo ZPIZ kot sodbo v socialnem sporu je bilo namreč ugotovljeno, da zdravstveno stanje tožnici ne omogoča več dela na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da tožnica ni zmožna opravljati del in nalog pod pogoji, ki so vezani na to pogodbo o zaposlitvi. Spremenjeni pogoji, v skladu s katerimi delavec delo lahko opravlja (predvsem opis dela), terjajo ustrezno spremembo pogodbe o zaposlitvi (49. člen ZDR-1 v zvezi z 31. členom ZDR-1), zato v takšnem primeru ni več govora o istem, temveč drugem delovnem mestu, ki pa ga delodajalec ni dolžan sistemizirati, če takšnih potreb ne izkazuje. V veljavni zakonodaji namreč ne obstaja obveznost delodajalca, da bi svoj delovni proces moral drugače organizirati oziroma na novo sistemizirati delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še naprej lahko opravljal.
začasna nezmožnost za delo - dokončnost in pravnomočnost odločbe
Toženec o tožnikovi zahtevi za priznanje spornega bolniškega staleža za čas od 1. 8. 2021 do 24. 8. 2021 ni odločil. Dokončen in pravnomočen namreč postane zgolj izrek, ne pa obrazložitev odločbe. V tem primeru je sodišče odločitev o navedenem obdobju utemeljeno naložilo tožencu in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
ZPIZ člen 24, 24-2. ZPP člen 226, 226/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - podatki matične evidence - pravica do sodelovanja v postopku
Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika, da se mu kot zavarovalna doba upošteva doba v obdobju od datuma rojstva do 25. 6. 1991 v nekdanji SFRJ in kasneje v RS po stopnji 12/16. Tožniku spornega obdobja ni mogoče priznati kot posebne zavarovalne dobe. Ker toženec pri srbskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni opravil poizvedbe pri vojaškem organu tedanjega nosilca vojaškega zavarovanja s sedežem v Beogradu glede obveznega pokojninskega zavarovanja pri Posebni samoupravni interesni skupnosti vojaških zavarovancev kasneje Fondu s sedežem v Beogradu, ob dejstvu, da je tožnik zahteval priznanje opravljanja aktivne vojaške službe vse od rojstva dalje, je sodišče opravilo poizvedbe pri Upravi za obrambo Maribor, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve v Mariboru kot tudi pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije. Opravljena poizvedba pri Upravi za obrambo Maribor je potrdila, da je tožnik služil vojaški rok od 23. 11. 1993 do 21. 2. 1994 in od 21. 2. 1994 do 23. 5. 1994 v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je 21. 7. 2023 potrdilo, da tožnik ni bil zaveden v nobeni od uradnih evidenc, s katerimi razpolaga kadrovska uprava Sektorja za kadre Ministrstva za obrambo. Pravilen je dokazni zaključek sodišča, da je izvedeni dokazni postopek potrdil ugotovitve upravljalca matične evidence Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da v matični evidenci tožnik ni evidentiran.
ZDT-1 člen 2, 2/2, 4, 4/2, 19, 21, 21/2, 21/5, 49, 49/1. ZKP člen 25, 46. ZSS člen 44, 44/1.
razlika v plači - plačilo za dejansko delo - službeno razmerje - državni tožilec - sprememba izpodbijane sodbe
Pravica do plače okrajne državne tožilke je po določbi prvega odstavka 49. člena ZDT-1 v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZSS vezana na naziv, v katerega je imenovana, in ne na stvarno pristojnost sodišč oziroma zadev, ki so ji dodeljene v reševanje.
Okrajni državni tožilec lahko rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča in je opravljanje tega dela že upoštevano v njegovi plači. Zato ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da okrajni državni tožilec, ki rešuje kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, opravlja višje vrednoteno delo, kot je določeno z njegovim imenovanjem, in da je posledično upravičen do višjega plačila.
ZODPol člen 71, 71/1. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17.
pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - nadurno delo - policist
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožnik ni opravljal pripravljenosti, kot jo določa ZODPol v 71. členu. Od tožnika se ni zahtevalo, da mora biti doma ali na drugem določenem kraju, prav tako mu ni bila (ustno) odrejena pripravljenost zaradi operativnih potreb posamezne enote oziroma drugih nujnih nalog. Tožnik priznava, da se od njega izven njegovega delovnega časa ni zahtevalo, da mora priti na delovno mesto oziroma drug kraj ter opraviti svoje delo. Od tožnika kot vodje oddelka se je sicer zahtevala dosegljivost na službeni telefon, ni pa šlo za neformalno odrejeno pripravljenost, za katero je ključno, da se pričakuje prihod delavca na delovno mesto zaradi oprave operativnih nalog.
URS člen 2, 15, 33, 74, 74/1. ZDR-1 člen 4, 13, 18, 24. ZVis člen 63, 63/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 50. ZSPJS člen 7.
elementi delovnega razmerja - visokošolski učitelj - visokošolski zavod - pogodba civilnega prava - definicija delovnega razmerja - obseg dela
Visokošolski zavod lahko za izvajanje neposredne pedagoške obveznosti, v okviru javne službe, sklene pogodbo obligacijskega prava z visokošolskim učiteljem samo, če so predhodno izčrpane vse možnosti za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Navedeno ne govori o kadrovskih težavah delodajalca (finančnem bremenu), ampak o dolžnosti primernega sklepanja pogodb o zaposlitvi, tako da je mogoče pogodbe civilnega prava sklepati le izjemoma in v zelo ozkih mejah. Kar pa v primeru tožnika ni bilo izpolnjeno. Tožnik je bil izvajalec treh predmetov in je bil pri toženi stranki edini habilitiran visokošolski učitelj, ki lahko poučuje tri obvezne študijske predmete.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076441
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - pasivno ravnanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil obsojenec kljub obljubi, ki jo je dal Probacijski enoti, popolnoma pasiven, z izvajalsko organizacijo se ni dogovoril za opravljanje dela v splošno korist in ni prinesel potrjenega napotitvenega obrazca, prav tako se na pozive Probacijske enote sploh več ni oglašal.
Toženkinega ravnanja, da po pogodbi o zaposlitvi ni vztrajala v delovnem razmerju pri toženki vsaj 12 mesecev, ni mogoče šteti za konkludenten odstop od pogodbe o štipendiranju s posledico vrnitve štipendij po 111. členu OZ. Tožnik ji je bil skladno s pogodbama o štipendiranju dolžan ponuditi zaposlitev v enem mesecu po končanem izobraževanju na medicinski fakulteti; gre za bistveno sestavino pogodbe o štipendiranju (104. člen OZ). Ker tega ni storil, je bila toženka svoje obveznosti prosta, njena sklenitev pogodbe o zaposlitvi (tudi če jo je tožnik sprejel kot izpolnitev njene obveznosti iz pogodbe o štipendiranju) na podlagi objave prostega delovnega mesta zdravnika brez specializacije pa ni bila posledica njenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju, temveč izraz njene avtonomije volje in svobodne izbire zaposlitve, enako velja za odpoved. Zaradi odpovedi mimo štipendijskega razmerja sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred potekom 12 mesecev zaposlitve pri tožniku pogodba o štipendiranju ni bila razvezana. Glede na to tudi drugi odstavek 111. člena OZ (po katerem ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila razvezano pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala) v zadevi ne pride v poštev.
odpoved najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - prenehanje najemne pogodbe
Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče napačno uporabilo določilo 104. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Citirane določbe prvostopno sodišče z razlogom (pravilno) ni uporabilo kot materialnopravne podlage pri odločanju, saj je najemno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehalo (24. 11. 2023). Zahtevano pravno varstvo se nanaša na izpraznitev stanovanja po pravilno uporabljenem členu 111 SZ-1, ki ga toženec zaradi nepodaljšanja najemne pogodbe (kar pritožbeno ni sporno) zaseda nezakonito, in ne na odpoved najemnega razmerja.
ZPP člen 125a, 125a/4, 132, 298, 339, 339/2, 339/2-8, 346, 346/3. URS člen 25.
vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave - poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja sodnikovi protokolaciji zapisnika. Tako lahko stranka predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi. Ugovor v smislu zgoraj citiranega člena je tako omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom. Vendar pa se tožnik, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi, o pravilnosti prepisa sploh ni mogel vsebinsko izreči, saj mu le-ta ni bil vročen. Posledično mu je bilo onemogočeno vložiti ugovor, kot ga predvideva omenjena določba ZPP. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje tožniku ni bila zagotovljena možnost vsebinske kontrole pravilnosti zapisa izvedenega odločilnega dokaza in s tem vpliv na rezultat dokaznega postopka. Pritožbeno sodišče tako soglaša s pritožbo, da je bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do izjave, zato je utemeljen ugovor procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075028
ZKP člen 18, 18/2, 213č. ZIKS-1 člen 236c, 238, 238/1. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 26. URS člen 36.
izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - zavod za prestajanje kazni zapora - izvrševanje pripora - poškodba pripornika - ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline - pregled prostorov - odvzem predmetov - pooblastila pravosodnih policistov - nezakoniti dokazi - pravni pouk o pravicah osumljenca - pričakovana zasebnost - nedotakljivost stanovanja
Glede problematiziranega postopanja pravosodnih policistov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZKP v členu 213.č določa, da če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni drugače določeno, se glede spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdrževanja reda in discipline, uporabe prisilnih sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalnih prostorov za pripornike (obtoženec je bil v kritičnem času v priporu v drugi kazenski zadevi), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, je ZIKS-1, ki v prvem odstavku 238. člena določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, med drugim opraviti tudi pregled bivalnih prostorov. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, sprejet na podlagi ZIKS-1, pa v 26. členu podobno določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanje hišnega reda v zavodu med drugim opravljati preglede bivalnih in drugih prostorov. Dodatno 236.c člen ZIKS-1 določa, da se, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar na podlagi pisne odredbe vodje oddelka za varnost ali operativnega vodje, opravi pregled prostora v katerem biva obsojenec oziroma pripornik.
Upoštevaje obtoženčevo predhodno ravnanje - napad z nožem na pripornika D. D. ter izpoved pravosodnega policista B. B., da so pri obtožencu tudi v preteklosti že večkrat pri pregledu sobe našli prirejeno bodalo, so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravosodni policisti upravičeno sumili, da je v sobi obtoženca nedovoljena stvar in tako ravnali skladno z določbo 236.c člena ZIKS-1.
ZDR-1 člen 144, 146, 148. ZZDej člen 52a. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) točka 11. ZPP člen 7, 212, 214, 214/1, 214/2, 243, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
prikrajšanje pri plači - dodatek za nadurno delo - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - pravočasnost navedb - izvedba dokaza z izvedencem
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno organizacijskemu navodilu kot splošnemu aktu toženke odreklo veljavo za sporno obdobje v delu, v katerem določa premična (nefiksna) referenčna obdobja (formalno določa le razporeditev delovnega časa, hkrati pa posega na področje plačila za delo), pri čemer je pravilno štelo, da lahko splošni akt določa pravice in obveznosti le na način, da so za delavce ugodnejše, kot jih določa zakon (ali kolektivna pogodba), in da določitev referenčnih obdobij v organizacijskem navodilu toženke za delavce ni ugodnejša (je v nasprotju s prisilnimi predpisi).
Sklepčnost tožbe pomeni, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost zahtevka, kot ga postavi tožnik. Je neodvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, za katere ta skladno s 7. in 212. členom ZPP nosi trditveno in dokazno breme. Toženka še v pritožbi zamenjuje sklepčnost tožbe in utemeljenost zahtevka. Da je ur manj, kot zatrjuje tožnik, ker jih je določen delež izrabil znotraj (fiksnega) referenčnega obdobja, je ugovor toženke, za katerega je bila dolžna podati ustrezne navedbe in jih (po potrebi) dokazati. To ne pomeni, da bi šlo za obrnjeno (materialno) dokazno breme.
Tožba tožnika je bila sklepčna, njegova trditvena podlaga, v okviru katere je opredelil število ur, za katere zahteva plačilo dodatka, ker jih je izrabil po koncu referenčnega obdobja, pa zadostna. Ker je toženka podala svoje ugovore nekonkretizirano, je bila izvedba dokaza s sodnim izvedencem, ki ga sama niti ni predlagala, nepotrebna.
Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stiku z organizatorji ilegalnih migracij, ter prevoz opravil na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., in pot spremljal s pomočjo navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe in z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev po ozemlju Republike Slovenije.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075436
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
stalna pripravljenost - prikrajšanje pri plači - izplačilo dodatka - uporaba direktive - delovni čas - vojak - straža - zadostna trditvena podlaga
Straža, ki jo je v vtoževanem obdobju opravljal tožnik, ni bila dejavnost, ki bi potekala v okviru začetnega usposabljanja ali operativnega urjenja tožnika, niti ni predstavljala vojaške operacije v pravem pomenu besede, niti se ni izvajala v izrednih okoliščinah ali zaradi posebnih varnostnih potreb, kot tudi, da ni šlo za dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih ne bi bil primeren. Zaključek temelji na pravilni dokazni oceni, da je straža redna dejavnost toženke, ki se izvaja kontinuirano na številnih objektih po državi, je načrtovana vnaprej in je pomenila običajno službo v mirnem času, brez posebnosti, oziroma se ni izvajala kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost.
Za hudo nehvaležnost po sodni praksi ne gre samo v primerih, ko prevzemnik izvrši kaznivo dejanje zoper izročitelja in njegove bližnje, kot bi bilo to mogoče sklepati iz dela presoje sodišče prave stopnje, ampak v vseh primerih ravnanja, ki pomenijo hudo in intenzivno kršitev moralnih načel in skupnih norm obnašanja zoper izročitelja in njegove bližnje.
V skupino izročitelju bližnjih oseb po določbi prvega odstavka 555. člena OZ ne spadajo le osebe, ki so z izročiteljem v krvnem sorodstvu, pač pa vse osebe, na katere je izročitelj čustveno navezan.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor in če je ta utemeljen, ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, saj z zastaranjem postane obveznost neiztožljiva.