KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074958
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/2, 364, 364/6, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje goljufije - posredni storilec - izločitev dokazov - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sodni izvedenec
Skozi v nadaljevanju detajliran obdolženčev modus operandi zagovornik zaobide smiselno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je pri opisanem ravnanju obdolženi A. A. B. B. uporabil, da je preko njega izvršil kaznivo dejanje s tem, ko je pri slednjem ustvaril zmoto o tem, da mu bo za sklenitev pogodbe o nakupu klim dal nekaj denarja, nato pa namesto njega plačeval obroke kupnine, ob hkratni zlorabi njegovega slabega socialno-ekonomskega položaja in težav z uživanjem alkoholnih pijač. Tako je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obdolženi A. A. B. B. z vodenjem njegovih ravnanj izrabil za to, da je slednji zanj sklenil pogodbo za nakup klimatskih naprav, ki jih je prevzel obdolženi. Posledično podrobnim in prepričljivim razlogom o procesni vlogi posrednega storilca zagovornik s posplošeno zatrjevano kršitvijo določb kazenskega postopka v nasprotju z 11. točko (prvega odstavka) 371. člena ZKP ostane brez uspeha.
ZPP člen 8. ZPacP člen 20. URS člen 34, 35, 51, 51/3. OZ člen 179, 179/1.
pojasnilna dolžnost - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva - varstvo osebnostnih pravic - prostovoljno zdravljenje - pravica do samoodločbe - višina denarne odškodnine - inkontinenca urina
Med temeljne pogodbene obveznosti zdravnika spada tudi izpolnitev pojasnilne dolžnosti, ki je namenjena varstvu pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave Republike Slovenije), telesne nedotakljivosti in varstva osebnostnih pravic (35. člen Ustave) ter spoštovanju načela prostovoljnosti zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave). Šele pravilno opravljeno pojasnilo zdravnika, pacientu zagotavlja ustrezno obveščenost, da lahko učinkovito uresničuje svojo pravico do samoodločbe, da se ga obravnava kot subjekt in ne le kot objekt zdravljenja.
V celoti neutemeljena je pritožbena navedba, da pavšalna obrazložitve ne predstavlja ustrezno obrazložene sodne odločbe po 22. členu Ustave RS, kar mora biti, kot trdi zagovornik, izpolnjeno tudi za tovrstne sklepe. Zagovornik ob tem prezre, da v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso, sodišče obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, posebej ugotavlja v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan pravnomočen sklep o uvedbi preiskave oziroma takrat, kadar utemeljen sum ni utemeljen s pravnomočno obtožnico. V ostalih primerih pa sodišče utemeljen sum ponovno presoja le, če ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so za obstoj utemeljenega suma pomembne, izven tega pa sodišče utemeljen sum le preizkuša. Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, zato mu pritožba neutemeljeno očita neobrazloženost. Dejstvo, da obt. A. A. na predobravnavnem naroku dne 18.3.2024 krivde za očitana kazniva dejanja ni priznal, ne predstavlja takšne okoliščine, zaradi katere bi, kot zmotno meni zagovornik, moralo sodišče ponovno presojati vse okoliščine utemeljenega suma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075421
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - zavrženje obtožnega predloga
Drugostopenjsko sodišče poudarja, da v večini zatrjevanih primerov oškodovanka kot tožilka sploh ni konkretizirala na kakšen način je nastala prepovedana posledica, saj je le zatrdila, da je bila stvar poškodovana; v drugih zatrjevanih primerih pa domnevnih sprememb na stvareh tudi po presoji drugostopenjskega sodišča ni mogoče subsumirati pod prepovedano posledico, predpisano v prvem odstavku člena 220 KZ-1.
Prvostopenjska odločitev temelji na presoji opisa očitanega kaznivega dejanja in ne na dejanskih ugotovitvah o obsegu, naravi in vrsti konkretnih sprememb na posamičnih stvareh, zato sodišče prve stopnje v tem delu ni moglo sprejeti zmotnih zaključkov glede dejanskega stanja, pa tudi opredelitev obsega, narave in vrste sanacije ni potrebna.
preživljanje bivšega zakonca - rok za vložitev tožbe - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - zadostna sredstva za preživljanje - izročilna pogodba
Pravnomočno je že odločeno o pravilni odločitvi sodišča prve stopnje, ki je nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku- ZNP-1, (II N 320/2021 z dne 5. 10. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 913/2022 z dne 9. 1. 2023), zato sodišče druge stopnje na tovrstne pritožbene navedbe ponovno ne odgovarja.
V predmetnem postopku je sporno, ali je tožnica upravičena od toženca kot bivšega zakonca zahtevati preživnino. Slednje pa po oceni sodišča druge stopnje, tudi upoštevaje dejstvo, da je tožnica bila solastnica navedenih nepremičnin do ene polovice, predstavlja premoženje, ki bi tožnici omogočalo sredstva za preživljanje in z izročitvijo katerih si je slednja prav to - popolno dosmrtno oskrbo, tudi izgovorila, ko je sklenila Sporazum. S tem pa ima tožnica zadostna sredstva za preživljanje in pogoji iz 100. člena DZ niso izpolnjeni.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - namen kaznovanja
Sodišče druge stopnje sprejema, da so osebne razmere na strani obsojenca (bolezen mame in rojstvo drugega otroka) ter delovne obveznosti nedvomno okoliščine, ki na določen način oblikujejo obsojenčevo življenje, vendar ne v obsegu in na način, ki bi mu onemogočil opravo dela v splošno korist. Sodišče druge stopnje poudarja, da je delo v splošno korist le poseben način izvršitve nepogojne zaporne kazni, za katero se je sodišče prve stopnje odločilo upoštevaje večjo težo in obremenilne okoliščine izvršitve očitanih kaznivih dejanj na eni strani, na drugi strani pa sledeč smernicam humane kaznovalne politike, ki pa morajo še vedno slediti temeljnim namenom kaznovanja, tudi retribuciji in generalni prevenciji.
Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije je urejen v 101. do 103. členu Zštip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena Zštip-1 je tako določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije6 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.
odvzem otroka staršem - posvojitev otroka - aktivna legitimacija - postavitev otroka pod skrbništvo - ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami - podelitev starševske skrbi sorodniku - postopek za varstvo koristi otroka
Prvi trije predlagatelji so stari starši in stric sina nasprotne udeleženke, četrta predlagateljica pa je partnerka tretjega predlagatelja. Iz navedb v predlogu izhaja, da želijo prevzeti dejansko skrb za otroka (predvsem stari starši) in ga, če se izkaže, da ga je mati zapustila in je njena prava volja, da ga odda v posvojitev, sami posvojiti (otrokov stric in njegova partnerka). Upoštevaje določbi ZNP-1 (106. in 122. člen) je odločitev, da niso aktivno legitimirani za vložitev predlogov za odvzem otroka staršem in za posvojitev ter predlaganih začasnih odredb, pravilna. Splošne zakonske določbe o udeležbi ne širijo kroga predlagateljev, določenih v posebnih določbah ZNP-1. Določbe o postopku za podelitev starševske skrbi sorodniku ne pridejo v poštev, ker je ta institut po zakonu predviden za primer, ko otrok nima živih staršev (231. člen DZ).
Predlagatelji domnevajo, da je mati otroka zapustila in ga oddala v posvojitev. V taki situaciji imata prva dva predlagatelja v skrbi za korist otroka legitimacijo za začetek postopka za postavitev otroka pod skrbništvo (113. člen ZNP-1), zakon pa določa tudi postopek za ureditev stikov med otrokom in drugimi osebani (142. člen DZ). Pritožniki niso izkazali, da bi začeli katerega od teh postopkov. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, pa pri sodišču prve stopnje teče postopek za varstvo koristi otroka. Da bi bil otrok prepuščen sam sebi in da pristojni CSD ne bi ukrenil tega, kar je treba za zavarovanje njegove korist, tako ni izkazano.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini
Dejstvo, ki ga v pritožbi ponovno izpostavlja tožena stranka, in sicer da je bil rubež opravljen korektno in skladno z zakonom, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pravno odločilno, saj tudi tožnica toženi stranki ni nikoli očitala nasprotnega. Bistveno oziroma pravno pomembno je zgolj lastništvo zarubljenih premičnin.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075036
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 88.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujna pot - dostop do javne ceste - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda - načelo kontradiktornosti
Odgovor na ugovor je treba (nujno) vročati nasprotni stranki le, če bi predlagatelj v takšni vlogi popolnoma spremenil dejansko podlago, na kateri utemeljuje verjetnost svoje terjatve, in če bi sodišče na tako bistveno spremenjene trditve oprlo svojo odločitev.
Cilj izdaje začasne odredbe je, da se prepreči, da bi se predlagatelju dostop do stanovanjske hiše onemogočal. Ker je ta nujno eksistencialno potreben, lahko njegovo preprečevanje nedvomno privede do nastanka težko nadomestljive škode.
Pritožbeno sodišče se strinja, da sam pisni poziv nasprotnih udeležencev predlagatelju še ne izkazuje nastanka škode, ki bi ga bilo potrebno z izdajo začasne odredbe preprečiti. Vendar je potrebno zadevo obravnavati celostno in upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera. Tudi sodna praksa namreč poudarja, da gre pri težko nadomestljivi škodi za pravni standard, ki ga mora v konkretni zadevi glede na vse okoliščine primera napolniti sodišče, saj zakonsko ni definiran. Pri tem izhaja iz konkretnih in relevantnih dejstev, ki jih navede in izkaže predlagatelj. V obravnavani zadevi tako ne gre spregledati pretekla oviranja uporabe sporne trase. Iz več pričevanj izhaja, da nasprotna udeleženca nista vedno dopuščala uporabe sporne poti in sta njen prehod (tudi že) ovirala. V luči navedenega je sodišče prve stopnje njun pisni poziv upravičeno 'strožje' presojalo ter štelo, da nakazuje večjo verjetnost morebitnih bodočih in ponovnih oviranj dostopa po sporni trasi.
spor iz družinskih razmerij - rejništvo - oddaja v rejništvo - soglasje staršev - pravica do stikov - stiki otroka s starimi starši - sprememba ureditve stikov - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene razmere - sodna poravnava - meje pravnomočnosti
Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj. Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, v tem primeru prvotna določitev stikov.
sprejem osebe v varovani oddelek - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - psihiatrična bolnišnica - končano zdravljenje - finančni položaj
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni (zakonski) pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve. Slab finančni položaj nasprotne udeleženke in pritožnika nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča.
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 10, 217, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dokazi - ocena dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da sta toženca, kot povprečno skrbna kupca, vedela ali morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja oziroma da ta služnost lahko obstoji. Res gre za sklepanje, povezano s tem, da tožnikova zemljišča potrebujejo dostop z osebnimi in drugimi vozili. Vendar pa ta miselna konstrukcija za povprečno skrbnega posameznika nikakor ni mogla biti neuresničljiva ali nepredstavljiva. Temelji na podlagi ogleda, ki sta ga toženca nesporno opravila, splošnih življenjskih izkušenj in s tem povezanih konkluzij.
Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stiku z organizatorji ilegalnih migracij, ter prevoz opravil na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., in pot spremljal s pomočjo navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe in z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev po ozemlju Republike Slovenije.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
ZPP člen 7, 8, 286, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353, 355, 355/1. OZ člen 149, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 171/2. ZOZP člen 2.a, 15, 16, 16/1, 20, 20/1.
škodni dogodek - objektivna odgovornost - nevarna stvar - uporaba vozila - delovna nesreča - nesreča pri delu - solidarna obveznost - soprispevek oškodovanca - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - skrbnost delavca - opustitev ukrepov za varno delo - varstvo pri delu - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - delovna nezgoda - razlaga direktive - uporaba zaščitne čelade - sokrivda oškodovanca
Delovni stroj je bil v času škodnega dogodka namenjen prevozu (premikanju) hlodov, premikanje vozila, pa je ena glavnih značilnosti, ki opredeljuje prometno funkcijo vozila. Ne drži, da je bil škodni dogodek neodvisen od prometne funkcije stroja. Dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo v zaključni fazi delovne operacije, torej pri odlaganju hloda, ko se delovni stroj ni premikal, imel pa je prižgan motor, in se je pri razkladanju hloda v navpičnem položaju veriga odpela in je hlod padel ter poškodoval tožnika, ne pomeni, da stroj ni bil uporabljen kot prevozno sredstvo, za kar se v pritožbi zavzema toženka, saj je delovna operacija zajemala tudi premike stroja z namenom izvedbe delovne operacije (nakladanje, prevažanje in razkladanje hlodovine).
Delovni stroj, ki ga poganja motorna sila in s katerim je voznik prevažal, odlagal in nalagal lesene hlode (torej velika in težja bremena), nevarna stvar. Glede na organizacijo dela v obravnavanem primeru (ko se je delo opravljalo na način, da ni bilo izključeno, da sta delavec in delovni stroj na istem mestu) ni bilo nepričakovano, da lahko delavec, ki se nahaja v bližini delovnega stroja (nepričakovano) vstopi v delovno področje stroja, kar bi moral toženkin zavarovanec upoštevati in bi moral takšen način del preprečiti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za nastali škodni dogodek podana toženkina objektivna odgovornost.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z neuporabo varnostne čelade glede ugotovljenega tožnikovega soprispevka k nastali škodi v višini 10 %. S tem ko je sodišče prve stopnje pri oceni tožnikovega soprispevka upoštevalo, da tožnik ni nosil zaščitne čelade, ne da bi pred tem ugotavljalo, ali je neuporaba čelada vplivala na nastanek škode, je nepravilno uporabilo materialno pravo. Zmotno je menilo, da vprašanje vpliva neuporabe čelade na nastanek škode, spada v okvir višine odškodnine in ne temelja zahtevka. Gre namreč za vprašanje vzročne zveze med tožnikovim ravnanjem in nastalo škodo.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR-1 člen 131, 131/4, 161, 161/1.
regres za letni dopust - plačilo regresa - način plačila - plačilo stroškov stanovanja - dokazna ocena - višina regresa - udeležba stranke na naroku - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženec je v prvostopenjskem postopku trdil, da za regrese za letni dopust tožnik ni bil prikrajšan, saj sta se dogovorila, da mu bo toženec za čas zaposlitve namesto regresa za letni dopust mesečno plačeval 120,00 EUR za plačilo bivalnih stroškov. Pritožbenega vztrajanja, da je bilo s plačilom 120,00 EUR mesečno mišljeno plačilo regresa za letni dopust, ugotovljena dejstva ne potrjujejo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ravnanje varnostnika - zasebno varovanje - prilastitev denarja - poneverba - hramba denarja - izročitev denarja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi izpovedi tožnika (ki se ni spomnil, ali je oddal varovane pošiljke v dnevno-nočni trezor; da je očitno vrečki pozabil v vozilu, ki ga je zaklenil, se razorožil in odšel domov, ter gotovine tudi ni oddal v hranišče, ni pregledal vozila, ko je prenehal z delom in prav tako, ko je istega dne ob 17.00 uri prevzel isto vozilo, za katero je trdil, da je v njem pozabil vrečko z dnevnim izkupičkom) zaključilo, da je tožnik s takšnim ravnanjem kršil delovna navodila: Navodila za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, Navodila, ki določajo, da mora varnostnik prevzeto gotovino predati v dnevno-nočni trezor in Pravilnik o načinu prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, ki v 33. členu določa, da kadar varovane pošiljke ni mogoče oddati na primopredajnem mestu, se ta lahko začasno deponira v trezorju imetnika licence.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pomembno zaupanje delodajalca v zaposlene delavce, ki imajo opravka s tujim denarjem, ki ga varujejo in da vsaka neskrbnost pri varovanju premoženja predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Vsaka izguba premoženja nasprotuje sami dejavnosti tožene stranke, in vpliva na zaupanje naročnikov do toženke, zato toženka ni mogla nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom do izteka odpovednega roka.
Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.
URS člen 2, 15, 33, 74, 74/1. ZDR-1 člen 4, 13, 18, 24. ZVis člen 63, 63/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 50. ZSPJS člen 7.
elementi delovnega razmerja - visokošolski učitelj - visokošolski zavod - pogodba civilnega prava - definicija delovnega razmerja - obseg dela
Visokošolski zavod lahko za izvajanje neposredne pedagoške obveznosti, v okviru javne službe, sklene pogodbo obligacijskega prava z visokošolskim učiteljem samo, če so predhodno izčrpane vse možnosti za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Navedeno ne govori o kadrovskih težavah delodajalca (finančnem bremenu), ampak o dolžnosti primernega sklepanja pogodb o zaposlitvi, tako da je mogoče pogodbe civilnega prava sklepati le izjemoma in v zelo ozkih mejah. Kar pa v primeru tožnika ni bilo izpolnjeno. Tožnik je bil izvajalec treh predmetov in je bil pri toženi stranki edini habilitiran visokošolski učitelj, ki lahko poučuje tri obvezne študijske predmete.