stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - sodna poravnava - krivdno nastali stroški
Vsebina tretjega odstavka 309. člena ZPP je jasna. Predlagatelj, ki sproži postopek ureditve spornega razmerja pred vložitvijo tožbe, plača stroške tega postopka.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - namen kaznovanja
Sodišče druge stopnje sprejema, da so osebne razmere na strani obsojenca (bolezen mame in rojstvo drugega otroka) ter delovne obveznosti nedvomno okoliščine, ki na določen način oblikujejo obsojenčevo življenje, vendar ne v obsegu in na način, ki bi mu onemogočil opravo dela v splošno korist. Sodišče druge stopnje poudarja, da je delo v splošno korist le poseben način izvršitve nepogojne zaporne kazni, za katero se je sodišče prve stopnje odločilo upoštevaje večjo težo in obremenilne okoliščine izvršitve očitanih kaznivih dejanj na eni strani, na drugi strani pa sledeč smernicam humane kaznovalne politike, ki pa morajo še vedno slediti temeljnim namenom kaznovanja, tudi retribuciji in generalni prevenciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074740
ZVEtL-1 člen 13, 13/6, 17, 17/3, 17/3-2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 119. SPZ člen 70. ZPP člen 181, 181/3, 252.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pogoji za začetek postopka - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za delitev stvari v solastnini - ugotovitveni postopek - predhodno vprašanje
Obstoj oziroma neobstoj dejanske etažne lastnine - navidezne solastnine je predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali se etažna lastnina na stavbi lahko vzpostavi po določbah ZVEtL-1, ali po določbah ZNP o delitvi stvari v solastnini. Sporno pravno razmerje, o obstoju/neobstoju dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine, je treba zaradi pravilnega vodenja postopka identificirati pred izvajanjem dokaza z izvedencem, nato pa izvedencu natančno označiti predmet njegovega dela in pojasniti, kaj je predmet izdelave strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082420
KZ-1 člen 20, 20/2, 209, 209/1. ZKP člen 23, 23/2, 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
kaznivo dejanje poneverbe - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - plačilo sodne takse v gotovini - blagajniško poslovanje - polog gotovine na bančni račun - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred delovnim sodiščem - sodba delovnega in socialnega sodišča - obseg vezanosti - obstoj kaznivega dejanja - oblika krivde - huda malomarnost - direktni naklep
Ugotovitev delovnega in socialnega sodišča, da obdolženka ni storila kaznivega dejanja, za kazensko sodišče ni zavezujoča, zato tudi ne more predstavljati odločilnega dejstva, o katerem je precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja o razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Tudi zaključek v pravnomočni sodbi I Pd 000/2017, da je obdolžena huje kršila obveznosti iz hude malomarnosti (in ne naklepoma), nima nikakršnega vpliva na presojo prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženka kaznivo dejanje storila s krivdno obliko direktnega naklepa, saj gre za povsem različna predmeta odločanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074958
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/2, 364, 364/6, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje goljufije - posredni storilec - izločitev dokazov - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sodni izvedenec
Skozi v nadaljevanju detajliran obdolženčev modus operandi zagovornik zaobide smiselno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je pri opisanem ravnanju obdolženi A. A. B. B. uporabil, da je preko njega izvršil kaznivo dejanje s tem, ko je pri slednjem ustvaril zmoto o tem, da mu bo za sklenitev pogodbe o nakupu klim dal nekaj denarja, nato pa namesto njega plačeval obroke kupnine, ob hkratni zlorabi njegovega slabega socialno-ekonomskega položaja in težav z uživanjem alkoholnih pijač. Tako je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obdolženi A. A. B. B. z vodenjem njegovih ravnanj izrabil za to, da je slednji zanj sklenil pogodbo za nakup klimatskih naprav, ki jih je prevzel obdolženi. Posledično podrobnim in prepričljivim razlogom o procesni vlogi posrednega storilca zagovornik s posplošeno zatrjevano kršitvijo določb kazenskega postopka v nasprotju z 11. točko (prvega odstavka) 371. člena ZKP ostane brez uspeha.
ZPP člen 8. ZPacP člen 20. URS člen 34, 35, 51, 51/3. OZ člen 179, 179/1.
pojasnilna dolžnost - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva - varstvo osebnostnih pravic - prostovoljno zdravljenje - pravica do samoodločbe - višina denarne odškodnine - inkontinenca urina
Med temeljne pogodbene obveznosti zdravnika spada tudi izpolnitev pojasnilne dolžnosti, ki je namenjena varstvu pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave Republike Slovenije), telesne nedotakljivosti in varstva osebnostnih pravic (35. člen Ustave) ter spoštovanju načela prostovoljnosti zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave). Šele pravilno opravljeno pojasnilo zdravnika, pacientu zagotavlja ustrezno obveščenost, da lahko učinkovito uresničuje svojo pravico do samoodločbe, da se ga obravnava kot subjekt in ne le kot objekt zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075421
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - zavrženje obtožnega predloga
Drugostopenjsko sodišče poudarja, da v večini zatrjevanih primerov oškodovanka kot tožilka sploh ni konkretizirala na kakšen način je nastala prepovedana posledica, saj je le zatrdila, da je bila stvar poškodovana; v drugih zatrjevanih primerih pa domnevnih sprememb na stvareh tudi po presoji drugostopenjskega sodišča ni mogoče subsumirati pod prepovedano posledico, predpisano v prvem odstavku člena 220 KZ-1.
Prvostopenjska odločitev temelji na presoji opisa očitanega kaznivega dejanja in ne na dejanskih ugotovitvah o obsegu, naravi in vrsti konkretnih sprememb na posamičnih stvareh, zato sodišče prve stopnje v tem delu ni moglo sprejeti zmotnih zaključkov glede dejanskega stanja, pa tudi opredelitev obsega, narave in vrste sanacije ni potrebna.
Toženkinega ravnanja, da po pogodbi o zaposlitvi ni vztrajala v delovnem razmerju pri toženki vsaj 12 mesecev, ni mogoče šteti za konkludenten odstop od pogodbe o štipendiranju s posledico vrnitve štipendij po 111. členu OZ. Tožnik ji je bil skladno s pogodbama o štipendiranju dolžan ponuditi zaposlitev v enem mesecu po končanem izobraževanju na medicinski fakulteti; gre za bistveno sestavino pogodbe o štipendiranju (104. člen OZ). Ker tega ni storil, je bila toženka svoje obveznosti prosta, njena sklenitev pogodbe o zaposlitvi (tudi če jo je tožnik sprejel kot izpolnitev njene obveznosti iz pogodbe o štipendiranju) na podlagi objave prostega delovnega mesta zdravnika brez specializacije pa ni bila posledica njenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju, temveč izraz njene avtonomije volje in svobodne izbire zaposlitve, enako velja za odpoved. Zaradi odpovedi mimo štipendijskega razmerja sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred potekom 12 mesecev zaposlitve pri tožniku pogodba o štipendiranju ni bila razvezana. Glede na to tudi drugi odstavek 111. člena OZ (po katerem ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila razvezano pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala) v zadevi ne pride v poštev.
potni stroški - vojaško strokovno usposabljanje - pogodba o izobraževanju - sprememba izpodbijane sodbe
Toženka se je pogodbene zaveze držala. Tožniku je povrnila stroške prevoza iz kraja bivanja do kraja izobraževanja in usposabljanja in nazaj skladno s programom. Dnevna obveznost udeležbe na izobraževanju in usposabljanju je bila sicer določena na 8 ur, hkrati pa sta bili udeležencem zagotovljeni namestitev in prehrana. Tožnik namestitve ni koristil, v postopku pa je bilo ugotovljeno, da sta jo dva udeleženca koristila. Toženka mu je tako pravilno povrnila pripadajoče stroške prevoza, ki so bili dogovorjeni v tožnikovi Pogodbi o izobraževanju.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini
Dejstvo, ki ga v pritožbi ponovno izpostavlja tožena stranka, in sicer da je bil rubež opravljen korektno in skladno z zakonom, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pravno odločilno, saj tudi tožnica toženi stranki ni nikoli očitala nasprotnega. Bistveno oziroma pravno pomembno je zgolj lastništvo zarubljenih premičnin.
odvzem otroka staršem - posvojitev otroka - aktivna legitimacija - postavitev otroka pod skrbništvo - ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami - podelitev starševske skrbi sorodniku - postopek za varstvo koristi otroka
Prvi trije predlagatelji so stari starši in stric sina nasprotne udeleženke, četrta predlagateljica pa je partnerka tretjega predlagatelja. Iz navedb v predlogu izhaja, da želijo prevzeti dejansko skrb za otroka (predvsem stari starši) in ga, če se izkaže, da ga je mati zapustila in je njena prava volja, da ga odda v posvojitev, sami posvojiti (otrokov stric in njegova partnerka). Upoštevaje določbi ZNP-1 (106. in 122. člen) je odločitev, da niso aktivno legitimirani za vložitev predlogov za odvzem otroka staršem in za posvojitev ter predlaganih začasnih odredb, pravilna. Splošne zakonske določbe o udeležbi ne širijo kroga predlagateljev, določenih v posebnih določbah ZNP-1. Določbe o postopku za podelitev starševske skrbi sorodniku ne pridejo v poštev, ker je ta institut po zakonu predviden za primer, ko otrok nima živih staršev (231. člen DZ).
Predlagatelji domnevajo, da je mati otroka zapustila in ga oddala v posvojitev. V taki situaciji imata prva dva predlagatelja v skrbi za korist otroka legitimacijo za začetek postopka za postavitev otroka pod skrbništvo (113. člen ZNP-1), zakon pa določa tudi postopek za ureditev stikov med otrokom in drugimi osebani (142. člen DZ). Pritožniki niso izkazali, da bi začeli katerega od teh postopkov. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, pa pri sodišču prve stopnje teče postopek za varstvo koristi otroka. Da bi bil otrok prepuščen sam sebi in da pristojni CSD ne bi ukrenil tega, kar je treba za zavarovanje njegove korist, tako ni izkazano.
odpoved najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - prenehanje najemne pogodbe
Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče napačno uporabilo določilo 104. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Citirane določbe prvostopno sodišče z razlogom (pravilno) ni uporabilo kot materialnopravne podlage pri odločanju, saj je najemno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehalo (24. 11. 2023). Zahtevano pravno varstvo se nanaša na izpraznitev stanovanja po pravilno uporabljenem členu 111 SZ-1, ki ga toženec zaradi nepodaljšanja najemne pogodbe (kar pritožbeno ni sporno) zaseda nezakonito, in ne na odpoved najemnega razmerja.
Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije je urejen v 101. do 103. členu Zštip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena Zštip-1 je tako določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije6 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - navodila delodajalca - neupoštevanje navodil delodajalca - neupravičena odklonitev dela - regres za letni dopust - dokazna ocena - nedopustna pritožbena novota - vsebina odpovedi
Pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka tožnici odpovedala le pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Poslovni sekretar VI oziroma Tajnik VIZ VI, ne pa tudi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto Računovodja VI. Toženka je v izreku in obrazložitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izrecno navedla le pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 29. 8. 2008, ter da je v skladu z določbo 25. člena te pogodbe z njo prenehal veljati le del pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2005, ki se nanaša na zaposlitev tožnice na delovnem mestu Pisarniški referent V. Vendar pa je toženka v izreku in nato še v obrazložitvi odpovedi jasno in nedvoumno zapisala, da podaja redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga tožnici, zaposleni za nedoločen čas za polni delovni čas 40 ur, na delovnem mestu Tajnik VIZ VI, šifra DM ... v obsegu 50 % in na delovnem mestu Računovodja VI, šifra DM ... v obsegu 50 % od 1. 9. 2008 dalje
ZDT-1 člen 2, 2/2, 4, 4/2, 19, 21, 21/2, 21/5, 49, 49/1. ZKP člen 25, 46. ZSS člen 44, 44/1.
razlika v plači - plačilo za dejansko delo - službeno razmerje - državni tožilec - sprememba izpodbijane sodbe
Pravica do plače okrajne državne tožilke je po določbi prvega odstavka 49. člena ZDT-1 v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZSS vezana na naziv, v katerega je imenovana, in ne na stvarno pristojnost sodišč oziroma zadev, ki so ji dodeljene v reševanje.
Okrajni državni tožilec lahko rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča in je opravljanje tega dela že upoštevano v njegovi plači. Zato ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da okrajni državni tožilec, ki rešuje kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, opravlja višje vrednoteno delo, kot je določeno z njegovim imenovanjem, in da je posledično upravičen do višjega plačila.
spor iz družinskih razmerij - rejništvo - oddaja v rejništvo - soglasje staršev - pravica do stikov - stiki otroka s starimi starši - sprememba ureditve stikov - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene razmere - sodna poravnava - meje pravnomočnosti
Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj. Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, v tem primeru prvotna določitev stikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076441
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - pasivno ravnanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil obsojenec kljub obljubi, ki jo je dal Probacijski enoti, popolnoma pasiven, z izvajalsko organizacijo se ni dogovoril za opravljanje dela v splošno korist in ni prinesel potrjenega napotitvenega obrazca, prav tako se na pozive Probacijske enote sploh več ni oglašal.
ZPP člen 125a, 125a/4, 132, 298, 339, 339/2, 339/2-8, 346, 346/3. URS člen 25.
vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave - poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja sodnikovi protokolaciji zapisnika. Tako lahko stranka predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi. Ugovor v smislu zgoraj citiranega člena je tako omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom. Vendar pa se tožnik, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi, o pravilnosti prepisa sploh ni mogel vsebinsko izreči, saj mu le-ta ni bil vročen. Posledično mu je bilo onemogočeno vložiti ugovor, kot ga predvideva omenjena določba ZPP. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje tožniku ni bila zagotovljena možnost vsebinske kontrole pravilnosti zapisa izvedenega odločilnega dokaza in s tem vpliv na rezultat dokaznega postopka. Pritožbeno sodišče tako soglaša s pritožbo, da je bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do izjave, zato je utemeljen ugovor procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 26, 72. OZ člen 6, 6/2, 131, 133, 133/4. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 108, 180.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za oblastno protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - škodni dogodek - prekomerni hrup - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - ukrepi za zmanjšanje škode - nepopolna tožba - navedba tožene stranke
Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da o obstoju "škodnega dogodka" govorimo že takrat, ko so presežene mejne vrednosti hrupa po upravnih (podzakonskih) predpisih, t.j. po Uredbi o mejnih vrednostih hrupa iz l. 2005 oziroma iz leta 2018. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, in sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati): - v kolikšni meri je bilo poseženo v interes oškodovanca (tožnika) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa), - kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste, - kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in - kaj je za zmanjšanje škode storil tožnik. Na koncu pa je treba vse te kriterije vzeti v ozir in v iskanju pravične rešitve ustrezno tehtati med družbeno koristjo železniškega prometa in prizadetimi interesi tožnika zaradi prekomernega hrupa ter med nasprotujočimi interesi najti pravično ravnovesje (kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, kot izhaja iz 39. do 42. točke obrazložitve sodne). Pri tem velja izpostaviti tudi stališče novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, da oblastni poseg države v zasebno lastnino odpira več zornih kotov in razsežnosti; po eni strani vprašanje, ali ima večina državljanov zaradi posega države z omenjenim ukrepom koristi in ali takšna splošna korist presega oziroma izpodrine pravico posameznika do kvalitetnega življenjskega okolja in premoženja in če jo, v kakšnem obsegu. Zato je treba ugotavljati, ali se je tožniku zaradi izgradnje izogibališča za vlake vsakodnevno življenje bistveno spremenilo (zgolj minimalno preseganje mejnih vrednosti hrupa po upravnih predpisih ne zadošča). Meja pri imisijah, ki so posledica oblastnega delovanja države v javnem interesu, je postavljena višje od meja pri imisijah, ko se srečata dva zasebnopravna interesa. Bistveno poslabšanje vsakodnevnega življenja živečih ob železniški progi je, če interes oškodovanca prevlada nad javnim interesom, treba uravnavati vsaj z ustreznimi odškodninami. Kajti prizadeti ne smejo biti v enakem položaju kot tisti, ki imajo od železnice le korist.
ZODPol člen 71, 71/1. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17.
pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - nadurno delo - policist
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožnik ni opravljal pripravljenosti, kot jo določa ZODPol v 71. členu. Od tožnika se ni zahtevalo, da mora biti doma ali na drugem določenem kraju, prav tako mu ni bila (ustno) odrejena pripravljenost zaradi operativnih potreb posamezne enote oziroma drugih nujnih nalog. Tožnik priznava, da se od njega izven njegovega delovnega časa ni zahtevalo, da mora priti na delovno mesto oziroma drug kraj ter opraviti svoje delo. Od tožnika kot vodje oddelka se je sicer zahtevala dosegljivost na službeni telefon, ni pa šlo za neformalno odrejeno pripravljenost, za katero je ključno, da se pričakuje prihod delavca na delovno mesto zaradi oprave operativnih nalog.