Ob tem, ko pritožnik, ki se pripravljalnega naroka in naroka za prvo glavno obravnavo, kjer so se izvajali dokazi, ni udeležil, priznava, da je bil pravilno vabljen na narok dne 13. 12. 2023 in da je vabilo prejel, upoštevaje, da pritožbeno ne trdi, da je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, odločitev, da se toženca ne zasliši, kar omogoča drugi odstavek člena 258 ZPP, ne pomeni, da mu ni bilo pravilno omogočeno učinkovito varstvo pravic oz. sodelovanje v postopku. Toženec se sodnemu vabilu za zaslišanje ni odzval po svoji krivdi, zato se tudi ne more sklicevati na zatrjevano kršitev pravice do izjave in na smiselno zatrjevano kršitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS.
Pri "oporoki", ki jo je razglasilo sodišče prve stopnje, gre za listino v italijanskem jeziku, katere del oziroma priloga (ena listovna stran od šestih) je kopija lastnoročne oporoke osebe "B. B.", sestavljene v slovenskem jeziku. Gre za dokument, ki je v pretežnem delu v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je to listino nepravilno presojalo brez predhodne pridobitve prevodov.
Objekt je imel pred demontažo delujočo električno instalacijo, demontaža je vanjo posegla in povzročeno škodo je bilo mogoče sanirati le z (med drugim) novo električno omarico. Sama izvedba demontaže, ki jo je opravljala toženka, pomeni protipravno ravnanje, ki je povzročilo škodo.
V obravnavani zadevi toženka šteje, da je sporni dokument A. z dne 13. 3. 2019 vseskozi tajen dokument skladno z ZTP, saj so bile oznake "interno" na njem prečrtane pomotoma, prav tako zaradi administrativne napake je bil na njem označen preklic s sklicevanjem na dokument z dne 23. 10. 2020. Ne ZTP ne Uredba ne urejata situacije, v katerih pomotoma pride do zabeležke preklica tajnosti in prečrtanja oznak "interno" na dokumentu, ki je bil pred tem ustrezno opredeljen in označen kot tajen ter je izpolnjeval vse pogoje za to. Ob v prejšnji točki opisanem formalno-materialnem konceptu tajnega podatka v RS, po katerem je tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tak, na podlagi veljavne zakonodaje ni mogoče šteti, da je tajen dokument, na katerem so skladno z Uredbo prečrtane oznake tajnosti (v obravnavanem primeru "interno") in na katerega prvi strani sta navedena datum in pravna podlaga za preklic.
Po naši zakonodaji je otrok osrednji subjekt v zadevah, ki se nanašajo nanj, kar pomeni, kot to pravilno izpostavi pritožba, da ima pravico biti slišan, a kot dodaja pritožbeno sodišče, v skladu s svojo zrelostjo, čemur sledi tudi določba prvega odstavka 96. člena ZNP-1. Citirani člen ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve v realizacijo ponuja tri alternativne možnosti podaje otrokovega mnenja, ki so enakovredne.