zakonita subrogacija - izpolnitev obveznosti - obstoj pravnega interesa - pobotni ugovor - subjektivni (personalni) kriterij - subrogacija - zloraba položaja ali pravic
Tako teorija, kot sodna praksa, izpostavljata, da do subrogacije po zakonu pride, če obveznost izpolni nekdo (tretji), ki ima pri tem kakšen pravni interes. Že v prejšnjem sklepu II Cp 5/2023 je pritožbeno sodišče pojasnilo, da je pravni interes v teoriji definiran, kot kakršenkoli splošni ali ekonomski interes, ki bi lahko (potencialno) vplival na izpolniteljev pravni položaj. Pri tem ni bistveno vprašanje kako realna je grožnja izvršbe na nepremičninah. 'Grozeča sila', kot jo imenuje pritožba, namreč ne predstavlja enega izmed zahtevanih pogojev zakonske subrogacije.
nasilje v družini - družinsko nasilje - psihično nasilje - zasledovanje - nevladna organizacija - dokazna ocena priče - prepoved približevanja - video posnetek - pravica do izjave
Nasprotni udeleženec je bil zaslišan v tem sodnem postopku, kar mu je v polni meri zagotovilo pravico do izjave, ne ZPND ne kakšen drug zakon pa ne določa, da bi morale nevladne organizacije v neformalnih in pravno nezavezujočih postopkih pomoči žrtvam družinskega nasilja opraviti razgovor oziroma omogočiti izjavo (domnevnemu) storilcu.
odškodnina zaradi poplave - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …". Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme (člen 7/1 ZPP). Predstavlja dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek. V vsebinskem pogledu trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če dolžnik tega bremena ne zmore, bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Medtem ko je formalno trditveno breme procesna predpostavka, je vsebinsko trditveno breme, pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka.
DZ člen 139, 151, 151/3, 157, 161. ZPPreb-1 člen 5, 5/5, 10, 10/1, 10/6, 45, 45/1, 45/1-6.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja starša - začasno prebivališče - prijava prebivališča - prepoved približevanja - nasilje v družini
Na podlagi verjetno izkazanih ugotovitev, da bi bila otroka v primeru nadaljnjega skupnega bivanja družine priča ravnanjem, ki bi ju spravljalo v resno stisko in ki je v starosti, v kateri sta, ne bi zmogla prenesti, da je dejanska skrb za otroka ta čas dejansko pri materi in da je v okviru te skrbi zmogla otrokoma samostojno urediti novo prebivališče, ne more pa sama poskrbeti za pravno urejenost položaja, nastalega z (začasno) preselitvijo, je njen predlog, naj se z začasno odredbo določi začasno prebivališče na naslovu najemnega stanovanja, utemeljen.
kreditna pogodba - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - odstop kreditodajalca od pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - bančni kredit
V skladu z 80. členom Obligacijskega zakonika (OZ) osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zavezano sklepanje in izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Podlaga za podpis kreditnih pogodb s strani uslužbencev banke, ki so bili za to s strani banke posebej pooblaščeni, je tako 80. člen OZ in so torej lahko veljavno zavezali banko kot dajalca kredita nasproti kreditojemalcu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076600
ZPP člen 350, 350/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 100.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - izvajanje starševske skrbi - dolžnosti staršev - ogroženost otroka - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program - odvisnost od drog
Potrebno je zagotoviti predvidljivost in konstantnost stikov med deklico in obema staršema ter zadostno vključenost obeh staršev v izvajanje starševske skrbi, saj bo le tako lahko zagotoviti njen ustrezen socialno-čustven razvoj. Iz razloga vzpostavitve ustrezne komunikacije, sodelovanja in upoštevanja priporočil sta starša, ki sicer vsak zase ustrezno skrbita za hčerko, napotena na vključitev v socialno varstveno storitev pomoč družini za dom.
sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - sodna poravnava - skupna lastnina - vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Sodna poravnava ne vsebuje nobene določbe glede spremembe lastništva nepremičnin (npr. ugotovitev, da določene nepremičnine predstavljajo skupno premoženje). Vsebuje dogovor strank o delitvi. Sodna poravnava tako ni listina, ki bi omogočala vpis skupne lastnine, dogovorjen je vpis etažne lastnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi, vendar je spregledalo, da mora biti med motilnim dejanjem in koristjo podana vzročna zveza, korist mora biti neposredna posledica motilnega dejanja.
vknjižba stvarne služnosti - stvarna služnost - posebni skupni deli v etažni lastnini - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - učinek vpisa v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - procesna ovira za meritorno odločanje - plomba v zemljiški knjigi - načelo publicitete
Zgodnejši predlog za vpis (prenosa ali preoblikovanja) lastninske pravice na nepremičnini ali za vpis izvedene varovalne stvarne pravice, ki omejuje lastninsko pravico na tej nepremičnini, je procesna ovira za določanje o poznejšem predlogu za vpis lastninske pravice ali izvedene oziroma varovalne pravice glede te nepremičnine, saj oba predloga učinkujeta proti isti osebi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00076759
ZIZ člen 1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 24, 38, 38/5, 38/6, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-5, 71/2. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 359, 359/1, 360, 361, 361/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83a. ZN člen 4, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-4, 43/1-6, 50. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 29, 206, 211, 211/2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor ničnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - cesija - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - zadržanje zastaranja - zastaranje zamudnih obresti - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih.
V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja izrečenih izrednih ukrepov, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan in se je skladno s pravilom iz drugega odstavka 361. člena OZ podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
Ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075419
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
posestno varstvo - motenje posesti - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktivna razlaga - pogoji za začasno odredbo - soposest nepremičnin - dovozna pot - parkiranje - postavitev škarpe kot motilno dejanje - vključevanje v cestni promet - verjetnost terjatve - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - priznano dejstvo - uporabno dovoljenje - dokazna ocena - preuranjena odločitev
Zgolj na podlagi izvedenih listinskih dokazov ni mogoče ugotoviti, da tožeča stranka ni niti verjetno izkazala, da se ne more več čelno vključevati v promet na javno cesto.
Po (ustavno)sodni praksi in teoriji je treba pogoje za izdajo začasnih odredb, ki so le provizorično pravno varstvo, razlagati restriktivno. To še toliko bolj velja za regulacijske začasne odredbe, sploh tiste, pri katerih se njihova vsebina ujema s tožbenim zahtevkom.
ZPP člen 132, 132/1, 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
vročanje po elektronski poti - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročanje v varen elektronski predal - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
V primeru, če naslovnik elektronske pošiljke ne prevzame v 15 dneh od dneva prejema obvestila o prispeli pošiljki, informacijski sistem za varno elektronsko vročanje naslednji dan po poteku tega roka informacijskemu sistemu e-sodstvo zgolj pošlje sporočilo s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije (prvi odstavek 35. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku), naslovniku pa je skladno s sedmim odstavkom 141.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ omogočena seznanitev z vsebino pisanja (z vložitvijo v varen elektronski predal). Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju.
ZIZ člen 61, 61/2, 65, 65/5. ZPP člen 337, 337/1. ZUstS člen 23, 23/1.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlaganje dokazov - standard obrazloženosti ugovora - prepozno predlagan dokaz
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi s prodajo in nakupom mešalnika za luči, prav tako pa tudi, da je dolžniku znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek. Obstoju terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na napake upnikove izpolnitve oziroma na neskladnost obračunanega zneska (za novo blago) z vrednostjo dobavljenega (rabljenega) blaga. Kljub temu, da v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z dobavo sistema, ki so ga vgradili v A., prav tako pa tudi, da je dolžniku znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek. Obveznosti plačila terjatve, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in izvršbi za njeno izterjavo, pa nasprotuje s sklicevanjem na napake upnikove izpolnitve, tj. na nedelovanje vgrajenega sistema in na upnikovo nepripravljenost, da kljub podanim večkratnim pozivom napake odpravi. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza.
ZSDU člen 35, 52, 53. ZPP člen 125, 125/4, 125a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev v svet delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - vročitev prepisa zvočnega posnetka - pravica stranke do izjave - kršitve postopka volitev, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost volitev - tajnost glasovanja
Zaradi nepravilnega ravnanja volilnega odbora, ki ni upošteval izrecnih navodil volilne komisije in na volilne karte ni vpisal imena in priimka volivca, je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost volitev.
Podana je bistvena kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, ker je volilna komisija določila prekratek rok za prejem in vračilo glasovnic po pošti, kar je imelo za posledico, da so se glasovnice po pošti vračale prepozno in zato niso bile upoštevane.
Prihajalo je lahko do primerov, ko glasovanje ni bilo omogočeno vsem zaposlenim, ki so bili v kratkotrajnem bolniškem staležu, ko je torej posameznik nastopil bolniški stalež po tem, ko je volilni odbor volilni material že poslal posameznim vodjem enot toženke.
Navodila o predčasnem glasovanju, ki jih je sprejela volilna komisija, niso vsebovana v navodilih, ki so jih prejeli upravniki enot toženke, kar pomeni, da slednji s temi navodili niti niso bili seznanjeni, posledično pa tudi zaposleni, ki so bili na letnem dopustu, niso bili seznanjeni o možnosti predčasnih volitev.
Nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bilo vsem rezervam (gre za tiste delavce, ki nadomeščajo odsotne delavce in delajo en dan na eni enoti toženke in drug dan na drugi) omogočeno glasovanje.
Volilni odbor PE B. je pri ugotavljanju rezultatov, prejetih po pošti, istočasno prebral volilno karto, torej ime osebe, ki je glasovala, in hkrati glasovnico, torej ime kandidatov, za katere je volivec glasoval, s čimer je kršil določbe ZSDU, ki se nanašajo na tajnost volitev, očitana kršitev pa ima za posledico razveljavitev volitev.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075014
ZDZdr člen 39, 74, 74/1, 77, 77/1. ZPP člen 254.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - potrebno varstvo in nadzorstvo - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost - prostorska zasedenost - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazovanje z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci
Ugotovljena potencialna samomorilnost, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno motnjo, predstavlja veliko nevarnost ponovnega avtoagresivnega ogrožanja, ki glede na naravo ugotovljene duševne bolezni predstavlja konkretno in realno ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca.
zahteva za oceno ustavnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - navajanje trditev in predlaganje dokazov - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z najemom mini bagra, prav tako pa tudi, da mu je znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek in verodostojne listine, na katere je opiral predlog za izvršbo. Obstoju upnikove terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na okvaro v najem vzetega predmeta, ki naj bi jo bil dolžan odpraviti upnik, in na dogovor z upnikom, da najemnine v tem času ne bo zaračunal. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
poseben sklep o stroških postopka - predpravdni stroški - nagrada za predpravdni postopek - opomin pred tožbo - odmera potrebnih stroškov
Bistveno merilo pri presoji upravičenosti do priznanja predpravdnih stroškov je, da so odvetniški stroški (zahtevka ali druge obrazložene vloge), ki so nastali pred pravdo, upoštevni le, če se je vodil poseben predpravdni postopek (zgolj sestava zahtevka prisoje stroškov ne opravičuje). Tožnik zgolj s predložitvijo zahteve za ureditev zadeve ni dokazal, da se je med strankama vodil kak predpravdni postopek.
Za obrazložen opomin pred tožbo pa tožniku pripada nagrada (kar potrjuje tudi sodna praksa).
ZFO-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 34, 34/3, 148, 148/1, 148/2, 149, 149/1, 149/2. ZPP člen 340, 341.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež denarne terjatve dolžnika - namenska sredstva - gospodarski spor - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sredstva, izvzeta iz izvršbe - občina kot stranka postopka
Določba 149. člena ZIZ je sistematično uvrščena med določbe, ki se nanašajo na izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah, v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZIZ pa se določbe 148. do 151. člena ZIZ uporabljajo le za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih, in za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih. V nasprotnem se, kot izrecno določa drugi odstavek 148. člena ZIZ, izvršba na denarna sredstva opravi po (splošnih) določbah 136. do 147. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje, ki se je pri presoji pogojev za uporabo 149. člena ZIZ osredotočilo le na presojo, ali je to določbo mogoče uporabiti tudi za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, presoje, ali so v obravnavani zadevi sploh podani v 148. členu ZIZ predpisani temeljni pogoji za uporabo 149. člena ZIZ, ni opravilo in pravnorelevantnih dejstev v zvezi s tem ni ugotavljalo. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava pogojev za uporabo 149. člena ZIZ ni presojalo tudi z vidika predpostavk iz 148. člena ZIZ, je dejansko stanje v zvezi s tem ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa tudi pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga ni mogoče preizkusiti. ZFO-1 v tretjem odstavku 25. člena vsebuje izrecno prepoved prisilnega posega na sredstva, namenjena sofinanciranju investicij, in v zvezi s tem določa, da se sredstva občin, namenjena sofinanciranju investicij, ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo. Navedeno pomeni, da so (pod pogoji iz tega člena) ta sredstva že na podlagi citirane določbe izvzeta iz izvršbe, in sicer ne glede na to, ali je v zvezi s posegom na ta sredstva mogoče uporabiti določbo 149. člena ZIZ ali ne. Vendar pa izvzetje iz izvršbe po tretjem odstavku 25. člena ZFO-1 ne velja glede izterjave vseh obveznosti občin, ampak le tistih, ki so v tej določbi izrecno navedene, tj. za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo. Za presojo, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti citirano določbo, je tako treba najprej ugotoviti, ali obveznosti, zaradi izterjave katerih se vodi izvršba, spadajo med navedene obveznosti.