Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0079390
ZOR člen 125, 125/1, 125/2. OZ člen 147, 147/2.
izpolnitev obveznosti v roku – bistvena sestavina pogodbe – razdor pogodbe po zakonu – obvestilo dolžniku – izločitvena pravica – prodaja pravne osebe v stečaju – odškodninska odgovornost – zahteva za povrnitev škode neposredno od delavca - lastninska pravica v pričakovanju
Res je bil v pogodbi določen rok plačila kupnine prekoračen, vendar pa je T., d.d., ne samo z overovitvijo pogodbe pred notarjem že po izteku fiksno določenega roka, temveč s tem, ko je dne 13. 10. 1999 za neplačani del kupnine oz. obresti vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-1, 71, 71/1, 72, 72/5, 108, 276, 285, 339, 339/2, 339/2-2. URS člen 23.
zavrženje tožbe – popolna tožba – identifikacija zahtevka – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo – zahteva za izločitev sodnika – zavrženje zahteve – odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Formalno popolno tožbo je potrebno toženi stranki vročiti v odgovor ter o njej meritorno odločiti. Vsebinske materialnopravne pomanjkljivosti pa terjajo, da se sodnik aktivno vključi v spor in, če gre za odpravljivo nesklepčnost, opravi materialno pravdno vodstvo po 285. členu ZPP.
Sodišče bi moralo ugotoviti obstoj okoliščin, ki upravičujejo izdajo začasne odredbe ne le na podlagi trditvene navedbe tožeče stranke (ki jo je tožena stranka zanikala), ampak bi se moralo tudi vsebinsko opredeliti do procesnega gradiva toženke.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - razpolaganje s poslovnim deležem - premoženje družbe
Po tretjem odstavku 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ upniku ni treba dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar to ne pomeni, da upnik obstoja nevarnosti ni dolžan zatrjevati.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi – lastninska pravica v pričakovanju
Predloga za vpis v zemljiško knjigo na osebo, ki je umrla, ne more vložiti. Vpisa v zemljiško knjigo tudi ne bo moglo odrediti sodišče, pač pa bo to lahko dosegel le dedič, ki pa se mora izkazati s tem, da je nepremičnina njegova.
Ustavno sodišče, enako pa tudi novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.
odškodninski zahtevek – krivdna odgovornost delodajalca za delavca - varstvena pravila - padec - vzročna zveza – ratio legis vzročnost - nevarna dejavnost – protipravnost – splošno znano dejstvo
V obravnavanem primeru postavitve lončnice na platformo pred stopnicami in na tleh ležečih odpadlih listov ne gre za nevarnost, ki objektivno preti zaposlenim, ki hodijo po stopnicah.
ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2. ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/2.
razmerje med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskih zavezancev – otroški dodatek – zaslužek otroka z delom - stanje ob zaključku glavne obravnave
Preživninske zmožnosti zavezancev se ugotavljajo glede na obseg premoženja, s katerim razpolagajo, in na podlagi dohodkov ter njihovih zmožnosti za pridobitev dodatnih virov zaslužka.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
Tožnici je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je v določenem obdobju kot kraj, s katerega se vozi na delo, lažno navajala podatke, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica redno prihaja na delo z drugega naslova kot tistega, ki ga je javila delodajalcu, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker tožnika nista uspela dokazati, da sta škodo, ki jo zatrjujeta, utrpela zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca, je odškodninski zahtevek neutemeljen.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank so določene v 258. členu ZPP. V konkretnem primeru ni bilo nobenega utemeljenega razloga po tej določbi ZPP za to, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku pa je to pravico odreklo, kljub temu da je zaslišanje predlagala. Zato je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Ko sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožene stranke v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njene pravice do izjave, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljeni sodni praksi bistveno, da delavec po spremembi delodajalca in prehodu večine delavcev nadaljuje z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi brez vmesne daljše časovne prekinitve.
Pogoj za uporabo instituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni v tem, da bi prejšnji delodajalec povsem prenehal z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da niti dejstvo, da sta tožničin prejšnji delodajalec in tožena stranka v določenem obdobju poslovala hkrati („vzporedno“), ne vpliva na ugotovitev, da je v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca. Tudi iz same vsebine določbe 73. člena ZDR izhaja, da delodajalec prenosnik lahko še obstaja tudi v obdobju po spremembi delodajalca (možen je prevzem le dela podjetja, solidarna odgovornost obeh delodajalcev za določene terjatve delavcev, ipd.).
prisilna poravnava - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - mnenje s pridržkom - dodatno poročilo
Drugače kot v primeru osnovnega NFP je v primeru, ko dolžnik vloži zahtevo za dovolitev spremembe NFP. Tej zahtevi mora dolžnik priložiti med drugim poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem NFP, v katerem je podal pritrdilno mnenje, torej nič več le mnenje s pridržkom.
Tožnica je zoper toženo stranko vložila tožbo, v kateri je zahtevala obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas za sporno obdobje in ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala, reintegracijo, vpis delovne dobe pri ZPIZ, obračun in izplačilo pripadajoče neto plače (opisno) z odvodom pripadajočih davkov in prispevkov ter plačilo drugih pripadajočih prejemkov in stroškov v zvezi z delom. Tožnica je na prvem naroku glavne obravnave na poziv sodišča, ustrezno modificirala dajatveni zahtevek tako, da je opredelila pripadajočo mesečno neto plačo za sporno obdobje, ter zahtevala, da glede na navedene zneske tožena stranka odvede pripadajoče prispevke in davek. Sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, ko je zavrglo tožbo iz razloga nedoločljivosti dajatvenega zahtevka, saj je zahtevek, kot ga je modificirala tožnica na glavni obravnavi po višini, dovolj jasno določen in izvršljiv. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za zavrženje tožbe tudi v delu zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj glede tega tožnica ni bila pozvana, da ustrezno dopolni tožbo. Izpodbijani sklep glede zavrženja tega dela tožbe, ki je ne nazadnje sposoben za obravnavanje, ne vsebuje razlogov, kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZASP člen 82, 159, 159/1, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 247, 247/3.
civilna kazen – varstvo avtorske pravice – kršitev avtorskih pravic
Zakonodajalec izrek civilne kazni predvideva zgolj za namerno storjeno kršitev avtorske pravice ali kršitev iz hude malomarnosti; do s tako stopnjo krivde izvršenih kršitev avtorske pravice pa ni prišlo.