ZUJF člen 7, 164, 168, 168/2, 169, 169/1, 181. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2, 5/4.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni uslužbenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni prevoz
Če javni prevoz na sporni relaciji obstaja, je tožena stranka dolžna tožnici skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom, torej tudi kombinacijo javnega prevoza in kilometrine.
odškodninski zahtevek – krivdna odgovornost delodajalca za delavca - varstvena pravila - padec - vzročna zveza – ratio legis vzročnost - nevarna dejavnost – protipravnost – splošno znano dejstvo
V obravnavanem primeru postavitve lončnice na platformo pred stopnicami in na tleh ležečih odpadlih listov ne gre za nevarnost, ki objektivno preti zaposlenim, ki hodijo po stopnicah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
ZIZ člen 41, 257, 257/1, 258, 258/1, 270. ZFPPIPP člen 11, 14, 28.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – verjetnost terjatve – nevarnost – zloraba instituta predhodne odredbe – plačilna sposobnost
Treba je paziti, da se institut zavarovanja, kar predhodna odredba po svoji naravi je, ne spremeni v sredstvo siljenja v predčasno izvršbo, še zlasti ne vprašljive terjatve. Eden od načinov preprečevanja takega neravnotežja oz. zlorabe instituta predhodnih odredb je, da se poleg eksplicitnih pogojev zahteva tudi izkaz implicitnega, namreč verjetnost terjatve, in sicer v primerih, ko upnica sploh ne razpolaga z verodostojno listino.
Sodišče bi moralo ugotoviti obstoj okoliščin, ki upravičujejo izdajo začasne odredbe ne le na podlagi trditvene navedbe tožeče stranke (ki jo je tožena stranka zanikala), ampak bi se moralo tudi vsebinsko opredeliti do procesnega gradiva toženke.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.
Ker tožnika nista uspela dokazati, da sta škodo, ki jo zatrjujeta, utrpela zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca, je odškodninski zahtevek neutemeljen.
Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Tožena stranka, ki zatrjuje zgolj vsebino dogovorjene obveznosti (izbiro in dobavo za vrtec ustreznih stekel) in nepravilno izpolnitev (dobavo neustreznih stekel), ne podaja sklepčnega ugovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063868
ZZVZZ člen 87. OZ člen 135, 147. ZVZD člen 5, 6, 8.
odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – ukrepi za zagotavljanje varnosti – razmejitev ukrepov – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – povrnitev stroškov zdravljenja – nadomestilo plače – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Zaradi samostojnosti pri organizaciji in izvedbi elektroinštalacijskih del ni mogoče zaključiti, da je za vse ukrepe za varno delo zadolžen naročnik. Tudi tožena stranka (izvajalec) je bila dolžna skrbeti za varno delo svojih delavcev na gradbišču, jih poučiti o nevarnosti, nadzirati njihovo delo in v primeru nesreče prijaviti nesrečo pri delu. To velja še toliko bolj, ker je opravljala delo s povečano nevarnostjo (delo na višini – nevarna dejavnost).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012580
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 171/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - izguba na zaslužku
Za oškodovančev soprispevek gre, ko obstaja pravnorelevantna vzročna zveza med njegovo neskrbnostjo in škodnim dogodkom oziroma obsegom nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje poleg ugotovitve o neskrbni hoji tožnika po strehi, na katero je bil napoten s strani toženih strank, vsebuje tudi pravno pomembno dejansko ugotovitev, da toženi stranki nista dokazali, da je tožnik opravil praktičen in teoretičen del usposabljanja za delo na višini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bilo pisno mnenje sodnega izvedenca za varstvo pri delu, na katerega je oprlo ugotovitve o nepravilnem oziroma neskrbnem ravnanju tožnika, izdelano ob predpostavki, da je tožnik usposobljen tudi za varno delo na višini. Sodni izvedenec je izdelal mnenje ob predpostavki, da je tožnik o tem delu poučen, sicer dela na strehi ne bi smel opravljati. Pojasnil je, da bi se čiščenje žleba (obrezovanje vej) lahko opravilo tako, da bi se prislonila lestev na objekt, kar bi tožnik lahko dosegel z roko in mu ne bi bilo treba hoditi po strehi. Tožnik je dobil napačna navodila o tem, kje naj stopi na streho. Po oceni izvedenca tožniku ni bilo treba stopiti na streho, tožnik pa je dobil navodilo, da naj gre na streho. Glede na pojasnila sodnega izvedenca ostaja odprto vprašanje tožnikovega soprispevka oziroma ali mu ga je v danih okoliščinah sploh mogoče očitati.
prisilna poravnava - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - mnenje s pridržkom - dodatno poročilo
Drugače kot v primeru osnovnega NFP je v primeru, ko dolžnik vloži zahtevo za dovolitev spremembe NFP. Tej zahtevi mora dolžnik priložiti med drugim poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem NFP, v katerem je podal pritrdilno mnenje, torej nič več le mnenje s pridržkom.
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank so določene v 258. členu ZPP. V konkretnem primeru ni bilo nobenega utemeljenega razloga po tej določbi ZPP za to, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku pa je to pravico odreklo, kljub temu da je zaslišanje predlagala. Zato je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Ko sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožene stranke v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njene pravice do izjave, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljeni sodni praksi bistveno, da delavec po spremembi delodajalca in prehodu večine delavcev nadaljuje z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi brez vmesne daljše časovne prekinitve.
Pogoj za uporabo instituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni v tem, da bi prejšnji delodajalec povsem prenehal z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da niti dejstvo, da sta tožničin prejšnji delodajalec in tožena stranka v določenem obdobju poslovala hkrati („vzporedno“), ne vpliva na ugotovitev, da je v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca. Tudi iz same vsebine določbe 73. člena ZDR izhaja, da delodajalec prenosnik lahko še obstaja tudi v obdobju po spremembi delodajalca (možen je prevzem le dela podjetja, solidarna odgovornost obeh delodajalcev za določene terjatve delavcev, ipd.).
V času njene sklenitve pogodba o preužitku ni bila urejena kot poseben tip pogodbe, zato so pri njeni presoji uporabljiva splošna obligacijska pravila, v času sklepanja pogodbe vsebovana v ZOR. Zaradi podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju so se pri njenem sklepanju analogno uporabljala tudi takrat veljavna določila ZD, ki so predvidevala overitev po sodniku, po uvedbi ZN pa sestavo pogodbe v obliki notarskega zapisa. Tudi glede pogojev za razvezo pogodbe se je sodna praksa zavzela za analogno uporabo zakonskih določb, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065143
OZ člen 323, 1012, 1056.
solidarno poroštvo – porok in plačnik – obveznost poroka in glavnega dolžnika – novacija – prenehanje poroštva zaradi novacije – zastavni dolžnik – prekoračitev zahtevka
Če upnik samostojno toži poroka in plačnika, glavni dolžnik pa je za isto obveznost zavezan že po (pravnomočni) sodni poravnavi, je prav, da sodišče v izrek ugodilne sodbe proti poroku doda, da je njegova obveznost solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika iz sodne poravnave; tožbeni zahtevek s tem ni prekoračen.
Če se s sodno poravnavo glavni dolžnik z upnikom dogovori (le) za nove roke plačila glede še preostalega dela obveznosti, ne gre za novacijo obveznosti in poroštvo ne preneha.
Obveznost poroka kot palčnika ni isto kot obveznost zastavnega upnika.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – provizija – pridobitev pravice do provizije
Prvotni stik je tožnik med toženima strankama res vzpostavil, vendar je prvotna pogodba, v času katere je bil stik vzpostavljen, kot tudi aneks, prenehala veljati. Pogodba med toženima strankama je bila sklenjena tudi po poteku šestih mesecev od prenehanja pogodbe o posredovanju oziroma aneksa, zato za plačilo za posredovanje tožnik nima podlage. Prav tako sklenjena pogodba ni bila rezultat njegovega dela in posredovanja.
Temeljno razmerje, ki je bilo podlaga za izdajo menice, predstavljata 2 posojilni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožena stranka je z njima prevzela obveznost, da bo tožeči stranki, po poteku določenega časa, vrnila posojeno vsoto denarja, skupaj z obrestmi. Na takšno obveznost ne vpliva morebitno poznejše škodno ravnanje tožeče stranke (posojilodajalca). Zaradi njega bi bila tožena stranka sicer lahko upravičena do odškodnine, a to njene obveznosti iz temeljnega razmerja (torej obveznosti vračila posojila) ne bi zmanjšalo. Odškodnino, o kateri že teče drug pravdni postopek, bi lahko (v primeru, da bi ji bila prisojena) kvečjemu pobotala s svojo obveznostjo.
Lastne menice predstavljajo izjemo od trasiranih, kar izhaja že iz nomotehnične ureditve ZM. Iz njih mora zato jasno in nesporno izhajati, da gre za lastno in ne za trasirano menico.
Napačen obračun zakonskih zamudnih obresti pomeni prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice, podanega v menični izjavi.
Ker je 6.5.2014 postal pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, in je s tem ovira za nadaljevanje prekinjenega postopka prenehala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prekinjeni predhodni stečajni postopek nadaljuje.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012579
ZPP člen 315, 316, 339, 339/1. OZ člen 144. ZDR člen 103.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - stečaj - prerekana terjatev - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku
Izdaja vmesne sodbe pride v poštev le, če sodišče ugotovi, da je zahtevek utemeljen po temelju v celoti ali vsaj deloma. Kolikor pa sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ni utemeljen, ne izda vmesne zavrnilne sodbe, temveč končno zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je z ugotovitvijo, da ne obstaja temelj tožnika do toženih strank iz naslova vtoževane premoženjske škode, nepravilno uporabilo 315. člen ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/1 ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker tožnik v pritožbi te kršitve ne uveljavlja, pritožbeno sodišče v to odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
Terjatev se šteje za prerekano, če jo je prerekal bodisi stečajni upravitelj v skladu z 61. členom ZFPPIPP ali upnik v skladu s 63. členom ZFPPIPP. Ker je terjatev tožnika kot upnika napram prvotoženi stranki prerekal drug upnik, je sodišče prve stopnje tožnikovo terjatev utemeljeno štelo za prerekano.
Tožniku je v letu 2009 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala zaradi poteka časa. Tožnik v zvezi s prenehanjem te pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Tožniku je delovno dovoljenje prenehalo veljati z dnem, ko je bil nad prvotoženo stranko začet stečajni postopek, zaradi stečaja v letu 2011 pa so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je postalo nepotrebno. Zaradi recesije na področju gradbene dejavnosti ni mogoče zaključiti, da bi tožnik še lahko opravljal delo, za katerega je bil usposobljen, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. Tožnik ni uspel dokazati (z veliko verjetnostjo), da bi se lahko zaposlil drugje in pridobival dohodek, če ne bi bilo škodnega dogodka. Ker ni uspel dokazati, da je zatrjevana izguba na zaslužku posledica nesreče pri delu oziroma njegove zmanjšane delovne zmožnosti kot posledice nesreče pri delu, tožnik ni upravičen do vtoževane izgube na zaslužku oziroma rente.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0081311
OZ člen 287, 673, 673/4.
prevozna pogodba - tovorni list - plačilo prevoza - vrstni red vračunanja
V cestnem prevoznem pravu oblika pogodbe ni predpisana. Tovorni list opravlja dokazno funkcijo. Tožeča stranka je dokazovala sklenitev pogodbe s tovornim listom, na katerem je bilo navedeno, da bo prevoz plačal prejemnik. Tožeča stranka s predložitvijo tovornega lista ni uspela dokazati, da je sklenila prevozno pogodbo glede tega blaga s toženo stranko, ker ni dokazala, da je podpis na tovornem listu podpis tožene stranke.