ZIZ člen 3, 29a, 29a/1, 57, 58, 58/234, 169, 169/5, 178, 178/2. ZGD-1 člen 31. ZPP člen 7, 80, 81, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/1.
novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor - sposobnost biti stranka - območna enota
Dejstvo, da je izvršba že dovoljena na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki kot edino omejitev določa, da postopek ni končan, za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni relevantno. Navedeno bi bilo pravno pomembno le, v kolikor bi dolžnica v smislu petega odstavka 169. člena ZIZ predlagala izvršbo na to sredstvo izvršbe in hkrati izkazala za verjetno, da bo terjatev z denarnimi sredstvi na njenem računu pri organizaciji za plačilni promet poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu.
V zadevi je bilo potrebno izgubljeni dobiček oceniti (tako izrecno 3. odstavek 168. člena OZ). Že zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bo izid ocenjevanja ugotovljen na enako natančen način kot pretekla dejstva. Vsaka ocena pač v sebi nosi določeno količino predvidevanja, in torej tudi negotovosti. Te se glede napovedovanja, kakšni bi bili pretekli dogodki, ki se v resnici nikoli niso dogodili, nikoli ne more odpraviti. Prav ta okoliščina, da gre za oceno, pa seveda ne sme voditi do tega, da bi bila tožeča stranka, ker bi sodišče postavilo previsoke zahteve glede natančnosti pri ugotavljanju višine škode, končno zaradi tega ob svojo pravico, zahtevati nadomestitev škode.
Sodišče postavi izvedenca, če je za ugotovitev dejstev potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče samo nima (243. člena ZPP). Izvedenskega mnenja zato tudi ne more preizkusiti drugače, kot le zelo na splošno: ali navaja razloge, ki so pripeljali do ugotovitve ali razjasnitve kakšnega dejstva, in ali so ti razlogi kot takšni logični. Pri tem se sodišče ne more spuščati v podrobnosti, saj mu za to manjka strokovno znanje, zaradi česar je bilo pravzaprav sploh potrebno postaviti izvedenca.
izvedenci – dokazovanje – razrešitev sodnega izvedenca – pravica do nagrade za opravljeno delo
Okoliščina, da postavljeni izvedenec svojega dela v postopku ni opravil v celoti, ker je bil pred tem s strani sodišča na lasten predlog razrešen, ne pomeni, da ni upravičen do povračila stroškov in plačila nagrade za (izvedensko) delo, ki ga je opravil do trenutka razrešitve. Na upravičenost do plačila nima nobenega vpliva okoliščina, da bo v zadevi (najverjetneje) angažiran nov izvedenec, ki bo moral znova opraviti vsa opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prav tako je (glede na to, da mu je sodišče prve stopnje sledilo) brezpredmetno razpravljanje, ali je (bil) razlog, ki ga je izvedenec navedel za svojo razrešitev, utemeljen (ali ne).
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so podani pogoji za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, zato je tudi odločitev nepravilna. Banki, ki sta izpolnili zahtevo sodišča in s toženčevega računa prenesli terjatev na upničin račun, nista ravnali nepravilno, saj sta ravnali po sklepu o izvršbi.
predlog za začetek stečajnega postopka – vročanje – neaktivnost družbenikov dolžnika – imenovanje zakonitega zastopnika – začasni zastopnik
Zgolj zato, ker družbeniki dolžnika niso imenovali drugega zakonitega zastopnika oziroma predlagali imenovanje začasnega zastopnika, predloga za začetek stečajnega postopka, vloženega s strani upnikov, ni mogoče zavreči.
V kolikor družbeniki/dediči ne bi izposlovali, da bi družba (dolžnik) dobila zakonitega zastopnika, in ker sodišče ni pristojno, da samo določi zakonitega zastopnika in tudi ni pristojno, da namesto družbenikov odloča o zakonitem zastopniku, bi lahko na predlog upnikov postavilo začasnega zastopnika, ki ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika dolžnika.
letni dopust - odmera - odločitev o pravdnih stroških - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
S tar. št. 6002 ZOdvT je določen pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % od nagrade, vendar ne več kot 20,00 EUR. Ker sta v obravnavani zadevi določeni nagrada za postopek 22,10 EUR in nagrada za narok 20,40 EUR, znaša 20 % nagrade 8,50 EUR. Ta znesek je nižji od zneska pavšala, ki ga je določilo sodišče prve stopnje. Zaradi tega bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki po tar. št. 6002 ZOdvT priznati 20 % nagrade v višini 8,50 EUR in ne 20,00 EUR, ki je določen kot maksimalni znesek.
ZDR člen 64, 64/6, 143, 144, 145, 145/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 47.
nadure - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - krajši delovni čas - nadurno delo - dodatno delo
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
prednostna poplačilna pravica - izvršba na nepremičnine
Trditveno in dokazno breme za ugotovitev, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, je na strani upnika.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-1, 71, 71/1, 72, 72/5, 108, 276, 285, 339, 339/2, 339/2-2. URS člen 23.
zavrženje tožbe – popolna tožba – identifikacija zahtevka – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo – zahteva za izločitev sodnika – zavrženje zahteve – odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Formalno popolno tožbo je potrebno toženi stranki vročiti v odgovor ter o njej meritorno odločiti. Vsebinske materialnopravne pomanjkljivosti pa terjajo, da se sodnik aktivno vključi v spor in, če gre za odpravljivo nesklepčnost, opravi materialno pravdno vodstvo po 285. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0079390
ZOR člen 125, 125/1, 125/2. OZ člen 147, 147/2.
izpolnitev obveznosti v roku – bistvena sestavina pogodbe – razdor pogodbe po zakonu – obvestilo dolžniku – izločitvena pravica – prodaja pravne osebe v stečaju – odškodninska odgovornost – zahteva za povrnitev škode neposredno od delavca - lastninska pravica v pričakovanju
Res je bil v pogodbi določen rok plačila kupnine prekoračen, vendar pa je T., d.d., ne samo z overovitvijo pogodbe pred notarjem že po izteku fiksno določenega roka, temveč s tem, ko je dne 13. 10. 1999 za neplačani del kupnine oz. obresti vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji.
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179. ZVCP-1 člen 30, 44, 45, 119.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – hitrost vožnje – vključevanje v promet na neprednostni cesti – povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - specifikacija materialnih stroškov
Zavarovanec toženke je vozil prehitro in zaradi ovire, ki jo je zanj predstavljalo drugo tožnikovo vozilo, ni zaviral. Drugo tožnikova ocena, da bo križišče lahko izpraznil, preden bo v križišče pripeljal zavarovanec toženke, ni bila pravilna. Nepravilno se je vključeval v promet na prednostni cesti. Odgovornost vsakega od voznikov zato znaša 50 %.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – provizija – pridobitev pravice do provizije
Prvotni stik je tožnik med toženima strankama res vzpostavil, vendar je prvotna pogodba, v času katere je bil stik vzpostavljen, kot tudi aneks, prenehala veljati. Pogodba med toženima strankama je bila sklenjena tudi po poteku šestih mesecev od prenehanja pogodbe o posredovanju oziroma aneksa, zato za plačilo za posredovanje tožnik nima podlage. Prav tako sklenjena pogodba ni bila rezultat njegovega dela in posredovanja.
ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2. ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/2.
razmerje med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskih zavezancev – otroški dodatek – zaslužek otroka z delom - stanje ob zaključku glavne obravnave
Preživninske zmožnosti zavezancev se ugotavljajo glede na obseg premoženja, s katerim razpolagajo, in na podlagi dohodkov ter njihovih zmožnosti za pridobitev dodatnih virov zaslužka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0081311
OZ člen 287, 673, 673/4.
prevozna pogodba - tovorni list - plačilo prevoza - vrstni red vračunanja
V cestnem prevoznem pravu oblika pogodbe ni predpisana. Tovorni list opravlja dokazno funkcijo. Tožeča stranka je dokazovala sklenitev pogodbe s tovornim listom, na katerem je bilo navedeno, da bo prevoz plačal prejemnik. Tožeča stranka s predložitvijo tovornega lista ni uspela dokazati, da je sklenila prevozno pogodbo glede tega blaga s toženo stranko, ker ni dokazala, da je podpis na tovornem listu podpis tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070590
ZPP člen 196, 196/1.
nujno sosporništvo – sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
O materialnem sosporništvu glavnega dolžnika in solidarnega poroka ni mogoče govoriti. Posledično pa tudi ni mogoč zaključek, da sta nujna sospornika.
Ob morebitnem (delnem) poplačilu dolga s strani glavnega dolžnika v izvršbi in posledično prenehanju solidarne obveznosti (v tem delu), bo imel toženec v morebitnem izvršilnem postopku, ki se bo vodil zoper njega, ugovor prenehanja terjatve.
odstop terjatve s pogodbo – regresna terjatev – odgovornost za izterljivost terjatve – delna ničnost pogodbe – pogodbene zamudne obresti
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še (zakonske) zamudne obresti, ki so civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti. Isto velja tudi za pogodbene zamudne obresti, le da se v tem primeru lahko pogodbeni stranki za primer zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti dogovorita za drugačno obrestno mero, kot jo določa zakon.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0012577
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/2. OZ člen 336, 352, 352/1, 352/2.
plačilo razlike plače - zastaranje - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - izgubljeni zaslužek
Plačilo razlike v plači bi tožnik lahko zahteval že ob vsakokratnem mesečnem prikrajšanju, to je na dan izplačila posamezne plače. Tožnik je zahtevek za plačilo razlike plače vložil na dan, ko je bila zastarana že celotna terjatev tožnika iz tega naslova, saj je petletni zastaralni rok za njegovo zadnjo zapadlo terjatev že potekel. Zato tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
Triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ za škodo zaradi izgubljenega zaslužka teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Tudi zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zanjo izve in jo lahko uveljavlja. V konkretnem primeru je bilo očitano škodno dejanje že zaključeno v času tožnikove upokojitve, le njegove škodne posledice naj bi v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Tožnik je terjatev za povrnitev izgubljenega zaslužka zaradi nižje pokojnine utemeljil s svojimi nižjimi preteklimi zaslužki. Takšne njegove trditve v povezavi z dejstvom, da se je nastajajoče škode (poleg storilca) zavedal najkasneje takrat, ko je pri toženi stranki uveljavljal priznanje napredovanja v višji plačni razred in posredovanje podatkov ZPIZ zaradi obnovitve izračuna pokojnine, utemeljujejo toženkin ugovor zastaranja tudi v tem delu. Škoda, ki naj bi tožniku nastala od dneva upokojitve dalje, je le sukcesivna bodoča škoda, glede katere je zastaranje pričelo teči z njenim prvim pojavom in se je do vložitve tožbe že izteklo.
Za detencijo (imetništvo) je značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Da je tožnik delavnico uporabljal za druge namene, kot naj bi bila po mnenju toženca namenjena, pa ne odreka tožniku interesa na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
ZNP člen 66, 66/1, 112. SPZ člen 7, 8, 18, 70, 70/2, 112. ZPP člen 314.
delitev uporabe zemljišča – ureditev razmerij med solastniki – delitev nepremičnine – sodni izvedenec - delna odločba
V primeru delitve zemljišča je nujno pritegniti izvedenca geodetske stroke, saj elaborat delitve lahko izdela samo izvedenec te stroke. Samo v primeru, da udeleženci predlagajo zgolj delitev uporabe zemljišča (ureditev razmerij med solastniki), si sodišče prve stopnje lahko pomaga z izvedencem kakšne druge stroke, saj bo v tem primeru njegova naloga le evidentiranje in vrednotenje posameznih delov zemljišča.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.