Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Iz take formulacije izreka sodbe ni razvidna vsebina primarnega tožbenega zahtevka, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje zavrnilo. Iz izrek sodbe mora biti razvidno, o čem je sodišče odločalo in odločilo. Zato se sodbe v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
Tožnica je je postavila primarni in podredni tožbeni zahtevek. Zahtevka se razlikujeta le v tem, da tožnica s primarnim zahtevkom zahteva reintegracijo, s podrednim pa ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodbe sodišča prve stopnje in izplačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Tožnica namreč z obema zahteva ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi, plačilo nadomestil plače za čas nezakonitega prenehanja, plačilo premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestilo za neizrabljeni letni dopust za sporna leta ter regres za letni dopust za sporni leti. Sodišče prve stopnje je zavrnilo celoten primarni tožbeni zahtevek, nato pa pretežno ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, kar pomeni, da je o zahtevku na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi, zahtevku za plačilo nadomestil plače za čas nezakonitega prenehanja, plačilo premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestilo za neizrabljeni letni dopust ter regresa za letni dopust (kar je vsebina tako primarnega kot podrednega tožbenega zahtevka) odločilo različno. Zato je podano tudi nasprotje v izreku sodbe, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik v tem sporu zahteva ugotovitev dejstev, da je bilo plačilo tožene stranke tožniku spornega dne v določeni višini pravilna izpolnitev obveznosti po pravnomočnih sodbah; da tožnik s plačilom ni bil preplačan in da tožnik toženi stranki ni dolžan ničesar vrniti. Tak zahtevek je v nasprotju z določbo 181. člena ZPP (po katerem lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine), zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079355
OZ člen 204, 204/1, 206, 642, 643, 643/3. ZPP člen 12, 51, 51/2, 153, 153/3, 167, 249, 268, 268/1, 300, 337, 337/1. Sodni red člen 355.
zavarovanje dokazov – izvedenec – strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca – nagrada in stroški izvedenca – podjemna pogodba – odobritev predlagateljev – pojasnilna dolžnost podjemnika – stroški postopka zavarovanja dokazov – odvetniški stroški nasprotnega udeleženca
Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene.
male avtorske pravice – avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV – dogovor o plačilu davka – obdavčljiva transakcija
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1.
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru upravičena zgolj do tistega zneska, za katerega je tožena stranka obogatena. To pa je znesek, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo varovanih del po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998. V Pravilniku določeni zneski ne vključujejo DDV-ja. Takšen davek je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 sicer dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitev. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost tudi ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV. Ker pa v obravnavani zadevi takšnega dogovora ni bilo, je sodišče zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1, 254, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 6, 37. ZDZdr člen 39, 39/1, 51, 53, 68, 70.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – podaljšanje zadržanja – izločitev izvedenca – dvom o nepristranosti – preiskovalno načelo – prekluzija – stroški postopka
V tako imenovanih uradnih (oficioznih) postopkih, ki jih sodišče začne po uradni dolžnosti in kamor spada tudi postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih ustanovah, ne prevladuje razpravno, ampak preiskovalno načelo. Sodišče lahko v teh postopkih ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli. Enako pooblastilo ima sodišče tudi v primeru varstva pravic oseb, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Zato v postopku, ki ga sodišče uvede na podlagi določb ZDZdr, ni na mestu niti smiselna uporaba pravil o prekluziji.
izdaja zamudne sodbe – vrnitev v prejšnje stanje – nepravilnosti pri vročanju – demenca
Morebitnih nepravilnosti pri vročanju ni mogoče uveljavljati prek instituta za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj v pritožbi zoper odločbo, izdano kot posledico tega nepravilnega vročanja (konkretno zoper zamudno sodbo).
odpust obveznosti – ugovorni razlog - vlaganje v tujo nepremičnino - obogatitev - izigravanje upnikov
Morebitna terjatev dolžnice do lastnikov nepremičnine je odvisna od obogatitve lastnikov nepremičnine zaradi vložka dolžnice. Zato je zaradi vlaganj v tujo nepremičnino obogatitveni zahtevek utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine, vrednost vlaganj pa ni nujno enaka povečanju vrednosti nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079367
ZPP člen 216, 216/1, 216/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 438, 438/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba – kršitev kreditne pogodbe – zastaranje – splošni zastaralni rok – stroški opominjanja – spor majhne vrednosti – prosti preudarek
Pravna narava zapadle terjatve je taka, da ne gre za anuiteto, pač pa gre za občasno plačilo (ene) terjatve, ki sicer pomeni celoto. Sklenjena kreditna pogodba predstavlja enoten posel, obročna odplačila glavnice pa predstavljajo odplačilo ene terjatve, ne pa anuitet. Zato velja splošni 5-letni zastaralni rok.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0006667
SPZ člen 9, 40. ZIZ člen 64.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere – skrbnost
Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebina načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem opravljen (nedobroverne osebe).
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 zavzelo stališče, da se na zemljiško knjigo in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Prednost pred nevknjiženim lastnikom bo torej imel le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje. Pri tem se od upnika, ki pridobi zastavno pravico na nevknjiženih nepremičninah, zahteva večja skrbnost kot od upnika, ki pridobi zastavno pravico na vknjiženih nepremičninah dolžnika.
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – premoženjsko stanje – prepoved prodaje stanovanja – poslovna dejavnost
Ker je tožena stranka dokazala, da ima družba premoženje, da je solventna, ni podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo prodaje stanovanja in treh parkirnih mest. Te nepremičnine dolžnik prodaja kot svojo poslovno dejavnost, saj je gradil stanovanja po ZVKSES.
prisilna poravnava – ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja – ocena vrednosti po merilih tržne vrednosti – pravni interes za pritožbo - pogojna terjatev - odložni pogoj - prevod v slovenski jezik
Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti.
Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ.
Zgolj naklonjenost tožnice zapustniku še ni dovolj za obstoj izvenzakonske skupnosti. Med njima je obstajala neke vrste simbioza, potreba po medsebojni pomoči, vendar ne v smislu izvenzakonske skupnosti.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – začetek teka roka – nov dokaz
Kdaj je prvotoženec izvedel za objavo Odloka o javnem dobru spornih nepremičnin za odločanje v tej zadevi ni pomembno, temveč, kdaj bi lahko izvedel, to pa je od objave v uradnem glasilu.
nedopustnost tožbe - sodno varstvo - zahtevek na prepoved izpolnjevanja bianco menic - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZM s sodbo. Izdajatelj menice nima sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom. To bo sodišče presojalo, ko bo predmet ugotavljanja vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami.
ZD člen 133, 133/1, 136, 136/1, 138, 138/1, 207, 207/3.
odpoved dediščini – izjava o delnem sprejemu dediščine – nepreklicnost izjave o sprejemu dediščine
Dedinja, ki se zapuščinske obravnave, na katero je bila pravilno vabljena, ni udeležila, izjave o odpovedi dediščini pa ni podala niti po pisnem opozorilu zapuščinskega sodišča, da to lahko stori, se dedovanju po izdaji sklepa o dedovanju ne more odpovedati.
osebni stečaj - zastopanje po zakonitem zastopniku - upravitelji - uporaba stanovanja ni del stečajne mase - stroški v zvezi s stanovanjem
V pravdnem postopku mora stečajnega dolžnika, če je predmet tožbenega zahtevka premoženje stečajne mase, zastopati zakoniti zastopnik - upravitelj, v primerih, ko temu ni tako, pa fizična oseba v osebnem stečaju ohrani tako poslovno kot pravdno sposobnost in torej lahko sama opravlja pravdna dejanja.
prekinitev postopka – napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – vrednost darila – prikrajšanje nujnega deleža
Izolirano gledano gre pri vrednosti darila res (le) za ugotovitev dejstva, o katerem bi lahko odločalo zapuščinsko sodišče in ki niti ne more biti predmet ugotovitvene tožbe, vendar je treba upoštevati, da je med dedičema sporno predvsem, ali je zaradi darila pritožnici prišlo do prikrajšanja nujnega deleža drugega dediča, ki zahteva vrnitev darila v skladu s 34. členom ZD.
Dedič zatrjuje prikrajšanje svojega nujnega deleža, vendar hkrati pritožnica trdi, da je nujni dedič prejel darilo, zaradi katerega njegov nujni delež ni bil prikrajšan. V takem primeru zapuščinsko sodišče praviloma na pravdo napoti dediče, ki prejem darila zatrjujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VSL0070617
OZ člen 134, 178, 183. ZASP člen 162, 162/1, 162/2, 162/4. ZDIJZ člen 2, 2/2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-7.
osebnostne pravice – čast in dobro ime - zahtevek na prenehanje kršenja osebnostnih pravic – preklic izjave – denarna odškodnina – informacije javnega značaja – nadzor kolektivne organizacije
Tožena stranka je državni organ, ki ga ZDIJZ zavezuje. Prizadevati si mora, da za uresničitev zakona doseže čimvečjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V svetovni splet je med drugim dolžan posredovati informacije javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je sporni dokument nastal pri izvrševanju pristojnosti tožene stranke, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da je šlo za informacije javnega značaja, kar je ne le dopuščalo, pač pa celo terjalo objavo na spletu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070619
ZZavar člen 215, 215/1, 217, 217/5, 217/7. OZ člen 125, 378, 930, 948.
odgovornost za drugega – odškodnina zaradi ravnanja zavarovalnega zastopnika – odgovornost zavarovalnice – aktivna legitimacija – leasing pogodba – zamudne obresti
Za ravnanje zavarovalnega zastopnika odgovarja zavarovalnica kot za svoja lastna ravnanja. Zavarovalni zastopnik namreč dela v imenu in za račun zavarovalnice.
Za tožbo za plačilo odškodnine aktivno legitimiran tisti, ki trdi, da mu je nastala škoda.
Zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – vrnitev tožbe v popravo – odprava nesklepčnosti – sprememba tožbe – pravočasen odgovor na tožbo
Če tožnik na poziv sodišča nesklepčnost tožbe odpravi, mora sodišče z vročitvijo poskrbeti, da se z novimi navedbami seznani toženec, ki ima spet priložnost, da vloži odgovor, če ga ni že vložil.