ZDavP-2 člen 57, 57/1, 57/4, 352, 352/6, 353, 353/2. ZDR člen 42, 126, 130, 130/1, 131, 131/2, 131/3.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - prispevki za socialno varnost - davki - prispevki - regres za letni dopust - potni stroški
Tožena stranka tožnici ni izplačevala plače v višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
Tožnica je razliko v plači vtoževala v skupnem znesku, kar ji je sodišče prve stopnje tudi prisodilo. Iz sodbe izhaja, da se zahtevek nanaša na izplačilo razlike v plači, jasno je tudi obdobje, pri tem pa je bistveno, da je pravilno ugotovljen neto znesek, na katerega je dolžna tožena stranka obračunati in plačati prispevke, ki se vedno plačujejo glede na dan izplačila (po tedanji prispevni stopnji). Zato ni bistveno, da v izreku sodbe ni po posameznih mesecih razvidno, kolikšen del zneska odpade na posamezni mesec.
pritožba - samostojno pravno sredstvo - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo
Pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na navedbe v predlogu za oprostitev sodne takse, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo, v katerem mora pritožnik konkretno navesti vse pritožbene razloge, ne pa se le sklicevati na druge vloge v spisu.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici (vodji kabinskega osebja v posadki) je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je spornega dne vzela zase 6 zavojev cigaret ter ob carinski kontroli blaga ni predložila carinskemu organu in se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da se je tožnica dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti toženi stranki materialno ali moralno škoduje, predvsem pa ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, pri katerih bi izrabljala poslovno znanje, poslovne zveze in druge podatke, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom v družbi. V kolikor je tožnica kupila cigarete, s tem toženke ni oškodovala niti ni šlo za izrabo poslovnega znanja, poslovnih zvez in drugih podatkov, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom pri toženi stranki.
Pravila, ki urejajo prodajo blaga v prostorih prostocarinske prodaje potnikom sicer prepovedujejo prodajo artiklov, ko je letalo na tleh, ne določajo pa izrecne prepovedi nakupa cigaret kabinskemu osebju. Takšna prepoved ni razvidna niti iz drugih pravil, ki jih je tožena stranka priložila v spis. Pri tem je potrebno upoštevati tudi izpoved zaslišane priče, da na ljubljanskem letališču zaposleni ne smejo kupovati cigaret, ni pa pojasnil, v katerem splošnem aktu tožene stranke oziroma drugem predpisu je takšna prepoved določena. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je v tem delu dejansko stanje ostalo nerazčiščeno.
Med nevarne stvari in dejavnosti ne sodijo običajne nevarnosti ali tveganja. Obiranje jabolk samo po sebi ni nevarna dejavnost.
Po stališčih teorije je merilo za presojo krivde v odškodninskem pravu abstraktno in objektivno (culpa in abstracto). Zato je merilo, kaj se zahteva od človeka, ne samo merilo za presojo krivde, ampak tudi merilo za presojo o protipravnosti.
Naziranje, da je za odgovornost treba vselej najti pravno normo, ki naj bi jo prekršila odgovorna oseba, je preozko in v sodni praksi preseženo.
ZPP člen 156, 156/1. ZOdvT člen tarifna številka 3102.
separatni stroški – stroški za pristop na narok – preložitev naroka – rok za odgovor na pripravljalno vlogo
Tožeča stranka je bila malomarna, ker je obsežno pripravljalno vlogo vložila več kot šest mesecev po tem, ko se je seznanila s pripravljalno vlogo tožene stranke, ob tem, da sta bila dva prva naroka za glavno obravnavo preložena na njen predlog. Nobenega opravičljivega razloga ni, da je tožeča stranka šele na naroku vložila obsežno pripravljalno vlogo, zaradi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu tožene stranke in ji dodelilo rok za odgovor ter zato preložilo narok.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - zadrževanje izplačila plače
Delodajalec je dolžan delavcu plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi, kot je to določeno v 126. členu ZDR. Po 134. členu ZDR plačilno obdobje ne sme biti krajše od enega meseca in plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih kot je to določeno v 136. členu ZDR. Med takimi primeri pa ni dejstva, da delodajalec ne razpolaga s sredstvi za izplačilo plače. Zaradi tega delodajalec v primeru insolventnosti ni oproščen izplačila plače. V takih primerih je dolžan ravnati po določbah ZFPPIPP. Zato ugovor tožene stranke, da tožniku plače ni izplačala, ker toženi stranki poslovni partnerji niso plačali opravljenih storitev, v tem individualnem delovnem sporu (v katerem tožnik od tožene stranke vtožuje neizplačane plače) ni pravno relevanten.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – hujše ogrožanje zdravja ali premoženja – huda premoženjska škoda – nepredvidljivost položaja – neizkazana vročitev odvetniku
Pogoj za izrek ukrepa prisilnega psihiatričnega zdravljanja je, da je stopnja ogrožanja zdravja ali stopnja ogrožanja premoženja hujša. Na presojo o tako stopnjevani ogroženosti lahko poleg že znanih dejstev vpliva tudi nepredvidljivost položaja zaradi izkazane duševne motnje.
Če vročitev sklepa sodišča prve stopnje odvetniku še ni izkazana, pritožbeno sodišče v roku iz tretjega odstavka 67. člena ZDZdr vseeno odloči o pritožbi pridržane osebe. Omejitev pri tem je le ta, da v primeru neutemeljene pritožbe v izreku ne navede, da se sklep potrdi.
obročno plačilo sodne takse – iztek rokov za obročno plačilo sodne takse – enkratno plačilo sodne takse - pravnomočnost
Če so roki za obročno plačilo takse iztekli že pred pravnomočnostjo odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je taksni zavezanec dolžan poravnati celotno taksno obveznost po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za taksno oprostitev.
pravnomočna obtožnica - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – udeleženec - stroški postopka
Sklep o odpravi ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper osebo, na katero je bila le-ta prenesena, ne predstavlja odločbe o glavni stvari, gre „le“ za odločitev o odpravi ukrepa. Zato sodišče o morebitnih stroških „udeleženca“ lahko odloči šele takrat, ko je odločeno o utemeljenosti obtožbe, torej ko se konča postopek o glavni stvari.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dokazna ocena
V tem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V kolikor je odpovedni razlog, naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ekonomski razlog - nedoseganje plana v poslovalnici), obstajal ob sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je taka odpoved zakonita glede na določbo 1. točke prvega odstavka 88. člena ZDR. Samo dejstvo, da je tožena stranka na novo zaposlovala ali nadomeščala odsotne delavce, ni dovolj za zaključek, da je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožniku. Odpoved bi bila nezakonita, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z novim redno zaposlenim delavcem nadomestila delo tožnika oziroma, da je imela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnika na razpolago drugo ustrezno delo.
začasna odredba - sredstvo izvršbe - predodelitev otroka - onemogočanje stikov - nenadomestljiva škoda - izvršljiva sodna odločba
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ker mu toženka onemogoča stike z otrokom, je bil utemeljeno zavrnjen, ker tožnik že razpolaga s sodnimi odločbami, s katerimi lahko zagotovi ustrezno sodno varstvo za zaščito svojih pravic in s katerimi lahko hkrati zavaruje tudi koristi otroka.
Dejstvo, da so razmaki pri vadbi samoobrambe nastajali pogosto, kaže na to, da ukrepi, s katerimi je delodajalec skušal obvladati nastajanje razmakov, niso bili uspešni. Ob dejstvu, da je imel delodajalec na voljo še druge, učinkovitejše načine oziroma možnosti za preprečevanje nastajanja razmakov med blazinami, pri čemer nobeden od načinov, ki jih je ugotovil izvedenec, ni takšen, da bi bilo pretirano od delodajalca, katerega obveznost je, da zagotavlja varnost pri delu, zahtevati, da bi ga zagotovil, delodajalec z obstoječimi ukrepi ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi delo potekalo varno.
Strokovna napaka odvetnika sama po sebi ne zadošča za uspeh v postopku. Trditi in dokazati je potrebno tudi to, da bi, če bi odvetnik ustavno pritožbo pravočasno vložil, tožnica z njo uspela.
Ni vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev postopkovnih določb, kamor sodijo tudi napake pri presoji dokazov, protipravno ravnanje. Organ mora od potrebne skrbnosti odstopiti do te mere, da je njegovo ravnanje mogoče opredeliti kot protipravno.
Napake pri presoji dokazov (invalidska komisija je površno ocenila medicinsko dokumentacijo in posledično prišla do napačnih ugotovitev), ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – priposestvovanje – posest – prosta dokazna ocena – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 8. člena ZPP, saj ni ocenilo vseh dokazov (celotne izpovedbe tožnika ter izpovedbe prič zlasti v zvezi z uživanjem spornega dela nepremičnine), s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik smiselno uveljavlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065152
OZ člen 259. ZPP člen 285, 318, 318/3.
pogodba v korist tretjega – darilna pogodba – materialno procesno vodstvo – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – actio Pauliana – pasivna legitimacija – tožbeni zahtevek
Kadar tožbeni predlog ni popolnoma jasen, iz tožbenih trditev pa izhaja zatrjevana pravna posledica, obstaja dolžnost sodišča tožečo stranko na to opozoriti.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 6, 6/2, 56, 56/1, 82, 82/1.
razlaga pogodb – najem poslovnih prostorov – skrbnost pri sklepanju pogodb – obličnost – oblika spremembe pogodbe
Oblika, predpisana za sklenitev pogodbe velja tudi za vse njene spremembe in dopolnitve. Ustni dogovori o njenih bistvenih sestavinah v takšnih primerih po materialnem pravu niso veljavni.
Za odločitev je irelevantna okoliščina, da je direktor tožene stranke, ki je pogodbo podpisal, Italijan, ki ne razume slovenskega jezika. V kolikor pogodbe ni razumel, bi pred njenim podpisom nedvomno moral najmanj poskrbeti za njen prevod in razlago.
tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – posebno premoženje zakonca – skupno premoženje - originaren način pridobitve lastninske pravice - nevložitev odgovora na tožbo – procesno razpolaganje, ki nasprotuje morali
V primeru, ko zakonec ne dokaže, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe zoper sozakonca (v zemljiški knjigi vknjiženega kot izključnega lastnika), njuno skupno premoženje, s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more uspeti, saj gre za sozakončevo (dolžnikovo) posebno premoženje.
predlog za izdajo začasne odredbe – identiteta zahtevka – res iudicata – pravnomočnost
Ker je (že tretji po vrsti) predlog za izdajo začasne odredbe v tenorju enak prvemu in drugemu, poleg tega pa je dejstvena podlaga sedaj obravnavanega predloga za izdajo začasne odredbe v bistvenem enaka prejšnjima dvema, obstoji ovira (res iudicata) za odločanje o tokratnem predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - JAVNA NAROČILA
VSL0070606
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 86. ZOR člen 104. ZJN-2 člen 6, 8, 9, 10, 79, 79/8. ZlntPK člen 1, 4, 4-11, 37.
avtorska pogodba - ničnost - nedopustna podlaga - morala - javno naročanje - korupcija - condictio ob turpem causam - obid zakona - nasprotje interesov
Pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (kavza, razlog) je obid zakona, nima ustrezne podlage in je nična.
Cilj, ki ga je tožnik s pomočjo tedanjega personalnega substrata prvotoženke želel doseči, je sklenitev pogodbe, ki med drugim nasprotuje bistvu pravil javnega naročanja.