Po pravnem mnenju pritožbenega sodišča določba 296. člena za zavarovanca s spremenjeno delovno zmožnostjo pomeni, da se na podlagi zahteve v postopku pri tožencu ugotavlja, ali je zdravstveno stanje še vedno tako, kot je bilo ob določitvi spremenjene delovne zmožnosti in se torej v tem primeru zavarovanca razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pripadajočimi pravicami. Le v primeru, da zavod v postopku ugotovi, da je prišlo do trajnega izboljšanja zdravstvenega stanja do te mere, da invalidnosti ni, ker je zavarovanec popolnoma sposoben v polnem delovnem času za svoje delo, torej delo, ki ga je opravljal pred nastankom spremenjene delovne zmožnosti, se ga ne razvrsti v III. kategorijo invalidnosti, pač pa mu ostanejo pravice na podlagi spremenjene delovne zmožnosti po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992. Iz spisa toženca sicer ne izhaja, da bi tožnica pri tožencu vložila zahtevo na podlagi 296. člena zakona. Glede na opisan namen prehodnih in končnih določb, med katere je uvrščena tudi določba 296. člena ter glede na dejstvo, da zakon v 2. odstavku 262. člena izrecno določa, da se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog lečečega zdravnika, pa je po mnenju pritožbenega sodišča moč predlog za medicinsko izvedenstvo, vložen 30.6.1993, s katerim se je pričel sedaj obravnavani postopek pri tožencu, obravnavati tudi kot zahtevo po 1. odstavku 296. člena zakona.
Predočitev možnih posledic nasprotovanja kasneje sprejetemu konceptu preobrazbe tožene stranke v javno podjetje in možnih posledic sodelovanja pri ustanavljanju by pass podjetja v mešani lasti ter sodelovanja pri brezplačnem prenosu družbenih sredstev za ta by pass podjetje ne pomeni pravno upoštevne sile ali grožnje pri podpisu izjave o prenehanju delovnega razmerja, za katero je dal pobudo delodajalec.
ZTPDR člen 61, 61/4, 63, 63/6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1-1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec - uvedba disciplinskega postopka - bistvene kršitve kolektivne pogodbe - pisna zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - disciplinska obravnava - zapisnik
Glede na ureditev v 1. tč. 41. čl. KP med delavci in zasebnimi delodajalci disciplinski postopek pri zasebnem delodajalcu ni bistveno kršen, če ni bilo pismene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in če ni bila izvedena disciplinska obravnava.
Ker se dejstva iz zapisnika v sporu ali dvomu lahko dokazujejo tudi z drugimi dokazi, oblikovne in druge napake pri vodenju zapisnika ne pomenijo vedno absolutno bistvene kršitve disciplinskega postopka.
Ker je tožnik v letu 1991 odšel domov na Kosovo na podlagi sklepa o začasnem čakanju z zagotovilom, da ga bo toženka ob prekinitvi čakanja izrecno pozvala na delo in v tem času še ni mogel pričakovati izjemnih razmer, ki so po 25.6.1991 nastale na nekaterih območjih bivše Jugoslavije, je šel rizik njegovih izostankov vse dotlej, dokler je bil objektivno onemogočen vrniti se na delo, na račun tožene stranke, izostankov po datumu, ko bi se tožnik na delo lahko vrnil, pa toženka ni bila dolžna upravičiti.
Zakonitost dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja zaradi petih neupravičenih izostankov se lahko presoja z vidika neupravičenih izostankov v obdobju vse do dokončne odločitve.
Za vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu v naravi, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, ni pomembna okoliščina, da je prenehala obstojati družbeno politična skupnost (MLO, Ljubljana) ki je premoženje prevzela, med občinami, ki so kot družbeno politične skupnosti delovale na njenem območju, pa premoženje še ni razdeljeno.
Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih (1930) paragraf 13, 17. ZZK člen 129, 130, 137.
zemljiška knjiga - vknjižba - delitev nepremičnin - odpis nepremičnin - nepremičnina majhne vrednosti - objekti javnega pomena - poočitev
Pri odpisu zemljišč majhne vrednosti gre za vknjižbo in ne le za poočitev, saj gre tudi pri tem odpisu za prenos lastninske pravice, le da veljajo za odpisovanje delov majhne vrednosti in za zemljiške objekte javnega pomena posebne določbe.
Za odpis delov majhne vrednosti oziroma za objekte javnega pomena ni bilo po prejšnjih predpisih (pravna pravila Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, 1931) potrebno soglasje knjižnega upravičenca, če vrednost odpisanih zemljišč ni presegala vrednosti do katere je zemljišče še mogoče šteti za majhno vrednost. Po določbi 137. čl. Zakona o zemljiški knjigi pa se dovoli odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega zakona že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest ali regulacijo vodnih tokov, ne glede na vrednost zemljišč (129. in 130. člen tega zakona).
Po določilu 9. člena Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS št.30/78, 38/96) zastara pravica zahtevati sodno takso v dveh letih po preteku tistega leta, v katerem je taksna obveza nastala. Vsako uradno dejanje pa prekine zastaranje vse do absolutnega zastaranja ob izteku štirih let.
izvršba na premične stvari - stvari, ki niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem - ocenitev stvari - ocenitev v tuji valuti
Ker gre za oceno vrednosti, ki jo opravi sodišče v skladu z določbami ZIP, v materialnem pravu ni podlage za odločitev sodišča, po kateri se vrednost določi v protivrednosti tuje valute.
prijava terjatve v stečajnem postopku - razširitev zahtevka
Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve iz 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je prekluziven, zato pravica zahtevati poplačilo v stečajnem postopku preneha z potekom roka. Pritožnik je v zmoti, ko se sklicuje na določila zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporabljajo v stečajnem postopku. Tudi pri razširitvi tožbe po 191. členu ZPP taka razširitev ni dovoljena pri zahtevkih, kjer je potekel prekluzivni rok za vložitev tožbe.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 201, 201/1, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/1.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - pravni standard - kriteriji za odmero odškodnine
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega po 1. odst. 201. čl. ZOR je pravni standard, za uporabo tega pravnega standarda pa so v 2. odst. 200. čl. ZOR določena izhodišča, in sicer pomen prizadete dobrine, namen denarne odškodnine za negmotno škodo in omejitev, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
Poleg intenzivnosti in trajanja duševnih bolečin kot temeljnih meril za določanje odškodnine po 201. čl. ZOR, se kot pomožno merilo upošteva tudi stopnja osebne povezanosti pokojnega in oškodovanca.
Splošni nivo življenjskega standarda v okolju, kjer živi oškodovanec pa ni in ne more biti merilo, ki bi ga sodišče moralo upoštevati.
odgovornost za delovne obveznosti - delavec - pomanjkanje dokazov
Zgolj podatki o nesorazmerni nabavi goriva v primerjavi z mogočo porabo goriva v vozilu, glede na prevožene kilometre, ne dokazujejo sodelovanja delavca na bencinskem servisu pri "suhem tankanju" in za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti za očitano kršitev delovne obveznosti.
ZDR člen 68, 68. ZPIZ člen 143, 143/1, 143, 143/1.
invalid III. kategorije - drugo ustrezno delo - razlika nadomestila plače
Delavec - invalid III. kategorije, s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo, je opravičen do razlike nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu le, če mu je takšna razlika priznana in ugotovljena v ustreznem postopku pred organi ZPIZ.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - nadomestilo plače
1. Ne gre za neupravičeni izostanek z dela in s tem za podlago odpovedi delovnega razmerja v smislu 5. oz. 6. tč. 100. čl. ZDR če se delavec zglasi na delu, se pri delodajalcu zadržuje, vendar dela ne nastopi, temveč gre za odklonitev dela, ki bi bila lahko predmet disciplinskega postopka.
2. Delavec ni opravičen do nadomestila plače za dneve neupravičenih izostankov z dela in za čas neupravičenega odklanjanja dela.
Za ugotovitev, kdo so dediči denacionaliziranega zapustnikovega premoženja, je odločilen trenutek, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00382
ZPPSL člen 146, 146. ZPP (1977) člen 201, 201. ZD člen 145, 145/1, 145, 145/1.
nakup stečajnega dolžnika kot pravne osebe - skupnost dedičev - nujno in enotno sosporništvo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
1. Tožeča stranka z nakupom stečajnega dolžnika kot pravne osebe ni postala lastnica njegovega premoženja, temveč edini družbenik te pravne osebe, zato tožeča stranka ni upnik iz vtoževanega materialnopravnega razmerja.
2. V zemljiški knjigi je pri spornih nepremičninah vknjižen denacionalizacijski upravičenec po katerem zapuščinski postopek še ni zaključen, zato toženec ni (edini) dolžnik iz vtoževanega materialnopravnega razmerja, kajti v obravnavani zadevi bi lahko bila pasivno legitimirana le skupnost dedičev kot nujni enotni sosporniki.
odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski postopek - pomanjkanje dokazov - pogojno odložen ukrep
Zgolj podatki o nesorazmerni nabavi goriva v primerjavi z mogočo porabo goriva v vozilu glede na prevožene kilometre ne dokazujejo sodelovanja delavca na bencinskem servisu pri "suhem tankanju" za ugotovitev in s tem njegove disciplinske odgovornosti za očitano kršitev delovne obveznosti.
ZIP člen 38, 38/2, 51, 55, 55a, 55/2, 38, 38/2, 51, 55, 55a, 55/2.
ugovor po izteku roka - verodostojna listina
Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša na drugi del izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine, torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba.