nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - dejansko opravljanje dela - študentsko delo - praktično usposabljanje
Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo dejansko izkazano, da tako delo predstavlja izpolnjevanje študijskih obveznosti, torej da gre dejansko za praktično usposabljanje na delovnem mestu oziroma opravljanje obvezne prakse in da tako delo tudi ustreza vsem pogojem, ki jih določajo predpisi, na katere napotuje peti odstavek člena 44 ZTuj-2.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - zaposlitev - pogodba o štipendiranju - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Pojasnila v opisu prekrška, ki jih je podal prekrškovni organ v zvezi z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, da naj bi storilka delo opravljala v skladu z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2, tako niso zgolj indici, s katerimi je prekrškovni organ dokazoval storilkino nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji, temveč so konkretna opozorila, da storilka z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazili ni uspela izkazati, da bi njeno bivanje v Republiki Sloveniji bilo zakonito oz. da je delo opravljala skladno z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2. Sodišče prve stopnje, ki je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo očitno upoštevalo opis prekrška, kot izhaja iz opisa na podlagi petega odstavka 57. člena ZP-1, bi se zato moralo določneje opredeliti do trditev prekrškovnega organa o tem, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se kljub opravljanju dela storilkino prebivanje štelo za zakonito, in v okviru tega tudi podrobneje oceniti dokaze ter obrazložiti svojo dokazno oceno.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-1, 83a. BMKI člen 18, 18/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - procesni rok - nujna zadeva - izročitev tujca - postopek izvršitve kazni - izvršitev kazni zapora - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora
Obravnavano zadevo, ki je po vsebini postopek izročitve tujca zaradi izvršitve kazni zapora, je šteti med nujne zadeve, saj 1. točka tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) od 25. 7.2020 med nujne uvršča tudi postopke v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Izdano potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za namen študija tujcu namreč omogoča samo dovoljeno prebivanje v Republiki Sloveniji do odločitve o njegovi prošnji, ne more pa tujec na podlagi vložene prošnje iz 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.
Nedvomno je namen dovolitve prebivanja tujcu v Republiki Sloveniji zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija, predvsem omogočiti storilcu, da do odločitve o njegovi prošnji biva v Republiki Sloveniji in v tem času opravlja študijske obveznosti. V kolikor v te študijske obveznosti sodi tudi praktično usposabljanje na delovnem mestu oz. opravljanje obvezne prakse, pa mora biti izkazano, da tako delo ustreza pogojem iz petega odstavka 44. člena ZTuj-2, česar pa storilec s predloženimi dokazili in navedbami v zahtevi za sodno varstvo ni uspel izkazati.
DRUŽINSKO PRAVO - TUJCI - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035132
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 32. DZ člen 161. ZPP člen 102, 102/1, 102/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba v družinskih sporih - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - največja otrokova korist - tuje državljanstvo - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do tolmača - pravica do svobode gibanja - prepovedan prehod preko državne meje - neizvedba predlaganih dokazov - postavitev izvedenca - začasna preživnina - razporeditev preživninskega bremena - zvišanje preživnine - izvajanje stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - omejevanje stikov zaradi epidemije
Toženki svoboda gibanja in možnost prehajanja preko državne meje ni bila odvzeta. Omejena je toliko, da do dokončne odločitve o zadevi s seboj ne more odpeljati (tudi) mladoletne hčerke, kar je enkrat storila samovoljno in zaradi česar tožnik (oče) ni videl hčerke šest mesecev. Ker toženka nima celotnega uvida v korist mladoletne hčerke, bo morala sedaj počakati, da sodišče v tej pravdni zadevi pravnomočno odloči.
Toženkine zahteve po tem, da mora tožnik s testom izkazati, da ni okužen z virusom Covid-19, so pretirane. Tako kot se toženka ne testira, se tudi tožniku ni treba testirati, da bi lahko imel stike s hčerko.
SPZ člen 28, 43, 43/2, 268, 269, 269/2.. ZTLR člen 28, 28/2.. UZITUL člen 16, 16/2.. ZLNDL člen 1, 1/2.. ZPPLPKEU člen 3.. ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 94, 94/3-3.. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2.
stečajni postopek - izločitvena pravica na nepremičnini - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni in zakoniti posestnik - tujci - tuja pravna oseba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
Dobroverni in zakoniti posestnik (kar ustreza tudi pojmu dobroverni lastniški posestnik) nepremične stvari pridobi lastninsko pravico na njej po poteku 10-ih let (drugi odstavek 28. člena ZTLR, v zvezi z 268. členom SPZ, oziroma 269. členom SPZ). V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da druga toženka na sporni nepremičnini ni mogla pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, saj na dan 25.6.1991, ko je stopil v veljavo Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ni izpolnjevala pogojev za priposestvovanje, ker od sklenitve soinvestitorske pogodbe z dne 5.3.1986 še ni preteklo 10 let. Od omenjenega trenutka dalje (25.6.1991) namreč tuje osebe (v konkretnem srbska pravna oseba) v Republiki Sloveniji niso mogle pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
ZKP člen 18, 18/2. ZTuj-2 člen 58, 58/2, 115, 115/1.
izločitev dokazov – dovoljenje za prebivanje – vsebina in oblika dovoljenja za prebivanje – fotografija osebe, ki ji je bilo dovoljenje izdano – hranjenje in arhiviranje podatkov iz evidenc
Kot nosilna pravna podlaga, da se tudi fotografija obtoženca hrani dlje časa kot pa trdi pritožnik, je 2. odstavek 58. člena ZTuj-2, ki natančno navaja, katere podatke vsebuje dovoljenje za prebivanje, med drugim tudi fotografijo osebe.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/2, 189, 189/7, 189/8, 191, 191/2. ZPPLPKEU člen 4. ZUVza člen 8.
edini upnik – oprostitev položitve kupnine – tuj državljan – vzajemnost – odobritev – sklep o domiku – prednostne terjatve
Sodišče prve stopnje je o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine odločilo prenagljeno. Upnik je državljan Republike Hrvaške in je njegov položaj kot kupca v tem izvršilnem postopku še pogojen.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – TUJCI – PRAVO DRUŽB
VSL0068592
URS člen 68. SPZ člen 92. ZUVza člen 1, 3, 3/1. ZD člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tuj državljan – vzajemnost – družbenik izbrisane družbe
Družbenik, ki je državljan Bosne in Hercegovine, na podlagi pravil ZZFPPod, kljub ustavni odločbi v zadevi U-I-135/00, iz katere izhaja, da prevzamejo družbeniki ob izbrisu družbe tudi morebitno premoženje družbe (univerzalni pravni nasledniki), lastninske pravice na obravnavani nepremičnini zaradi kogentnih predpisov ni mogel pridobiti.
Tožena stranka je tožniku izdala zakonito odločbo o prenehanju delovnega razmerja v skladu s 1. odst. 4. člena in 3. odst. 33. člena tedaj veljavnega ZDDO in 81. členom Zakona o tujcih, ker ni več izpolnjeval z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del v X. upravi Republike Slovenije, saj ni pridobil državljanstva Republike Slovenije, pa tudi dovoljenja za zaposlitev v smislu določb 4. odst. 4. člena ZDDO ni imel.
ZPIZ člen 123, 270, 270/1. ZZZBP člen 17, 17/1, 70, 70/1.
tujec - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - delovno dovoljenje
Tožnik, ki je tujec, in mu je delovno dovoljenje poteklo 21.9.1993, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ni več upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev, ker ne izpolnjuje več predpisanega pogoja prijave pri zavodu za zaposlovanje, kot to določa 123. člen ZPIZ. Zato je prvostopno sodišče njegov zahtevek, da se mu ta pravica prizna tudi za čas od 1.9.1993 dalje, utemeljeno zavrnilo.
SZ člen 117, 117/1. URS člen 68, 68/1. UZIU člen 9, 9/1.
privatizacija stanovanj - državljanstvo - tujci - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice - državljanstvo imetnika stanovanjske pravice - ožji družinski član
Tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah.
Zakonec kot imetnik stanovanjske pravice, ki je tuj državljan, ne more na drugega zakonca prenesti pravice do odkupa stanovanja, kajti sam te pravice ni imel.