CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031102
ZPP člen 183, 286, 286/3, 337, 337/1. OZ člen 41, 86, 94.
ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - sposobnost za razsojanje - poslovna nesposobnost - sklenitev pogodbe - pogodba poslovne nesposobne osebe - pogodbena volja - pravočasen dokazni predlog - prekluzija dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov
Na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba, datirana z dnem 15. 2.2007, s katero je toženka prodala sporni del nepremičnin tožniku, sestavljena in podpisana po letu 2007, ko toženka ni bila (več) sposobna za razsojanje in se ni več zavedala, kaj podpisuje oziroma kakšno pogodbo sklepa, je pravilen zaključek, da je takšna pogodba neobstoječa oziroma nična.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-10, 488, 488/1. ZNPosr člen 13, 13/1, 25.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekanje nasprotnih navedb - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. Citirano določbo ZPP sodišče pri odločitvi o zahtevku uporabi takrat, ko zadošča, da opravi zgolj konkluzijo, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
Tožena stranka je v pritožbi navedla, da je njen poštni predal vidno označen in vsak dan tudi pregledan od strani zaposlenih v podjetju ter, da je bila dejanska vročitev sklepa dne 20. 6. 2019. V konkretnem primeru, v katerem tožena stranka ni v skladu z obvestilom puščenim v njenem poštnem predalčniku v roku 15 dni prevzela sodbe na pošti, se na podlagi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da ji je bila sodba vročena s potekom tega roka, torej v torek 18. 6. 2019. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
davčna zatajitev - znaki kaznivega dejanja - delicta propria - poslovodja družbe
Kaznivi dejanji davčne zatajitve po drugem oziroma prvem odstavku 249. člena KZ-1B sta pogojevani s pragom kaznivosti, ki je dosežen, ko znesek utajenih davčnih obveznosti doseže oziroma presežene določen znesek. Po dikciji uporabljenega milejšega KZ-1B predstavlja prag kaznivosti oziroma objektivni pogoj kaznivosti, če obveznosti, ki se jim je nameraval storilec izogniti, pomenijo veliko premoženjsko korist. Po 3. točki devetega odstavka 99. člena KZ-1B se za veliko premoženjsko korist šteje znesek, ki med storitvijo kaznivega dejanja presega 50.000,00 EUR. Pri obeh predmetnih kaznivih dejanjih je bil ta zakonski pogoj uresničen. Prav tako pa je bil v opisu kaznivih dejanj subsumiran subjektivni zakonski znak in sicer, da je obtoženec v obeh primerih ravnal z namenom, da bi se gospodarski družbi G... in J-... popolnoma izognili plačilu davka na dodano vrednost. Glede na to, da obtoženec davčnemu organu v obeh primerih ni predložil obrazca DDV-O, pa je bila po določbi 38. člena ZDDV taka prijava obvezna, ni podlage za pravno opredelitev kaznivega dejanja po priviligiranem tretjem odstavku 249. člena KZ-1B, kjer gre za inkriminacijo ravnanj, ki praviloma obsegajo že fazo po davčni zatajitvi iz prvega ali drugega odstavka 249. člena KZ-1B.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1B stori, kdor ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, kadar je prijava obvezna, pa obveznosti, katerim se je nameraval izogniti, pomenijo veliko premoženjsko korist. Iz zakonske dikcije torej ne izhaja, da gre za posebno kaznivo dejanje glede na možnega storilca (delicta propria). Predmetno kaznivo dejanje lahko stori vsak, ki opusti naloženo mu obvezno prijavo pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti, ki jih davčnemu zavezancu nalagajo relevantni blanketni davčni predpisi.
Za pravilno definiranje obtoženca kot storilca ni bilo odločilno, kakšen status je imel (npr. zakoniti zastopnik, direktor, prokurist, zaposleni i. t. d.), ampak ali je dejansko vodil poslovanje obeh družb. Vpliv obtoženca na poslovanje družb, kot ga je prvo sodišče utemeljilo v razlogih sodbe je bil brez dvoma tako pomemben, da izpolnjuje vse kriterije dejanskega poslovodje.
Po presoji sodišča druge stopnje je ključni razlog zavrnitve tožbenega zahtevka dejstvo, da je na parceli št. 946 k. o. B., ki v naravi prestavlja javno občinsko cesto in vzdolž nje celoten sporni jarek, javna pot, na kateri pa ni mogoče pridobiti posesti, zato je izključeno tudi posestno varstvo.
pisna izjava priče - nepotrebno zaslišanje priče - ustanovitev stvarne služnosti - prenehanje izvrševanja služnosti
Zavrnitev izvedbe dokaza z neposrednim zaslišanjem na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe ni vplivala.
Glede na obrazloženo, upoštevaje zapisnik o ogledu kraja, kot tudi fotografije, ki se nahajajo v spisu, in iz katerih izhaja širina izmerjene poti, je sodišče druge stopnje v tem delu izrek izpodbijane sodbe spremenilo in nasprotje med samim izrekom odpravilo.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - gospodarska javna služba - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Po določbi 76. člena ZGJS postanejo infrastrukturni objekti last Občine z dnem uveljavitve ZGJS. To pomeni, da je z dnem uveljavitve ZGJS nastala že po samem zakonu lastninska pravica tožeče stranke na vseh infrastrukturnih objektih in napravah posebnega družbenega pomena, ti pa so se morali glede na določbo 76. člena ZGJS presojati po pred uveljavitvijo ZGJS veljavnih predpisih, torej po določbah ZKD. To potrjuje tudi besedilo predloga ZGJS, objavljenega v Poročevalcu DZ, št. 7/93, ki se pri opredelitvi komunalnih dejavnosti neposredno sklicuje na opredelitev v določbi 6. člena ZKD. Posledično se je pri presoji nepremičnin iz prejšnje točke kot infrastrukturnih objektov in naprav posebnega družbenega pomena sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 76. člena ZGJS v zvezi s 6. členom ZKD.
nujna gestija - nujna vzdrževalna dela - neposredna škoda - nujen ukrep
Sodišče prve stopnje se pri svojem odločanju, kot pravilno trdi tožnica v pritožbi, ni ukvarjalo ali glede na trditve tožnice vendarle ne gre pri izvršeni sanaciji strehe za tako nujen ukrep, da ga ni bilo mogoče odložiti oziroma za izvedbo katerega ni bilo mogoče čakati na sodno varstvo v nepravdnem postopku, ker bi zaradi neizvedbe pretila neposredna in konkretna škoda oziroma je ta že nastajala.
zavarovanje z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe
Sodišče lahko glede na določbe ZIZ o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga. V fazi odločanja o predlogu za začasno odredbo torej ni potrebno izvajati kontradiktornega postopka. Takšen postane postopek šele v fazi obravnavanja ugovora. Tako sklep o zavarovanju kot oba dodatna sklepa o zavarovanju sta bila izdana brez izvedbe kontradiktornega postopka in le na podlagi upnikovih navedb, kar terja natančno in obrazloženo opredelitev do dolžnikovih navedb, podanih v ugovoru in nadaljnih vlogah.
odločitev o pravdnih stroških - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - pridržana odločitev - višina stroškov postopka
Pritožbeno sodišče je v sodbi in sklepu II Cp 1781/2018 z dne 13. 9. 2019 odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti polovico njenih stroškov pritožbenega postopka. S predmetnim sklepom odloča še o višini teh stroškov, saj je bila odločitev o višini stroškov pridržana do pravnomočnosti sklepa o odmeri izvedenine z dne 7. 10. 2019 (primerjaj četrti odstavek 163. člena ZPP).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - razpolaganje z nepremičnino - neodplačno razpolaganje s premoženjem
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo vse okoliščine, v katerih so bile nepremičnine prenesene, ter naravo dolžničinih obveznosti do upnice, ki so nastale na podlagi v letu 2003 s strani dolžnice izdane bianco menice za kreditne obveznosti družbe, katere družbenica je bila, in ki jo je upnica prvič uveljavljala zoper dolžnico šele v letu 2013. Utemeljeno je za pomembno štelo tudi dejstvo, da je bila pritožnica, ki je imela svojo terjatev v višini 75.000,00 EUR zavarovano s hipoteko na nepremičninah, v celoti poplačana s strani prevzemnikov nepremičnin.
Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da ne bi verjelo dolžnici, ko je pojasnila, da ob prenosu nepremičnin na svoje otroke ni razmišljala o možnosti, da bi šla v osebni stečaj: kot je poudarilo, na to kaže (tudi) to, da je dolžnica ugovarjala zoper upničin predlog za začetek stečajnega postopka.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - uspeh v pravdi - načelo uspeha - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - sorazmerno majhen uspeh
Tožnica je uspela zgolj z zahtevkom za odškodnino zaradi uničenih dveh rastlin v vrednosti 30 EUR, kar je vsekakor sorazmerno majhen del zahtevka (zahtevala je 6.600 EUR uporabnine in 160 EUR odškodnine) in bi ga bilo nepravilno posebej upoštevati kot uspeh.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00029705
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 62, 98, 98/2. ZPP člen 7. ZJN-2 člen 29, 29/5. ZJF člen 55. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 2, 2/1.
kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - regresna pravica - obstoj škode - opustitev nadzora
Ob torej med strankama nespornih dejstvih, da izvedenih del ni bilo mogoče ločiti od prvotno naročenih del, da je šlo nesporno za izvedbo na podlagi tehnološkega razvoja utemeljenih izboljšav v primerjavi s prvotno naročenimi deli in da se, ne glede na sklenitev obeh spornih aneksov, vrednost pogodbenih del kljub izvedbi izboljšav ni zvišala, višje sodišče v celoti soglaša s presojo, da postopki oddaje javnih naročil za sklenitev aneksov št. 2 in št. 3 nedvomno niso škodljivo vplivali na proračun EU. Iz tega razloga, skladno z zgoraj opredeljenimi stališči SEU v zvezi z določbami Uredbe 1083/2006, izvedba finančnih popravkov s strani organov tožeče stranke ni bila utemeljena, zato tožena stranka prejetih sredstev ni dolžna vrniti, ker ta očitno niso bila prejeta neupravičeno.
Pritožnik meni, da dejstvo, da potrebnih davčnih napovedi oziroma odmer ni opravil, še ne pomeni, da je dal neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. Ustaljena sodna praksa je, da pod domnevo iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP spadajo tudi situacije, ko dolžnik ustreznih davčnih napovedi ali obračunov sploh ne opravi, torej ko davka ne prijavi, pa bi ga moral.
KZ-1 člen 254, 254/3. ZKP člen 522, 522/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 19, 19/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 18, 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izročitev tujca - kršitev pravice do obrambe - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor - smrtna kazen - mučenje
Naroka za glavno obravnavo ni mogoče enačiti z narokom, ki ga opravi preiskovalni sodnik zaradi prošnje tuje države za izročitev tujca, saj se na tem naroku ne odloča o krivdi tujca, temveč le o izpolnjenosti pogojev za njegovo izročitev.
Določba drugega odstavka 19. člena Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah je potrebno razlagati v smislu telesnega ali psihičnega mučenja, nečloveškega ravnanja, poniževanja oziroma kaznovanja izročene osebe, ne pa v luči višine predpisane kazni za kaznivo dejanje, za katero se tujec izroča.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek tožnika - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - sekundarni strah - prekoračitev silobrana
Pritožba neutemeljeno graja, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do oblike strahu, ki ga je tožnik posledično zaradi dogodka čutil pred vsakim srečanjem s tožencema. V točki 24 obrazložitve izpodbijane sodbe prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem utemeljeno navaja, da te oblike strahu ni mogoče kvalificirati kot pravno priznano nepremoženjsko škodo v obliki sekundarnega strahu. Ne gre za to obliko nepremoženjske škode, sekundarni strah je strah za izid zdravljenja in poškodb.
etažna lastnina - skupni deli stavbe - nujni skupni del stavbe - zemljišče - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu
Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino. Ključno pravno vprašanje v tej pravdi je, ali parcela št. 3 predstavlja nujni skupni del stavbe na naslovu Ulica 1, B., kar pa je treba presojati v smislu minimalnega obsega gradbene parcele1, torej projekcije prostora, v katerem stavba obstoji, na zemeljsko površino, ne pa v smislu pripadajočega ali t.i. funkcionalnega zemljišča.
neizvrševanje služnosti - ukinitev služnosti - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - zavrnitev tožbenega zahtevka
Okoliščine, zaradi katerih je bila služnost ustanovljena (zaradi hitrejšega in lažjega dostopa lastnika parcele 102/4 do parcele 115/8), se niso bistveno spremenile in tako ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 222. člena SPZ, ki bi bila podlaga za ukinitev služnosti.
izvršba na nepremičnine - izvršilna dejanja - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - dopolnilno mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo
Upnik je predlagal izvršbo na nepremičnino, ki se po določbi 167. člena ZIZ opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (prim. drugi odstavek 178. člena ZIZ).
Cenitev nepremičnine oziroma dopolnitev cenitve je vsekakor potrebna za konkretno izvršbo, zato je sodišče prve stopnje stroške, ki so nastali zaradi izdelave dopolnilnega cenitvenega mnenja, pravilno naložilo dolžniku v plačilo.
krajevna pristojnost - pristojnost po stalnem prebivališču - kraj izpolnitve obveznosti - delegacija pristojnosti
V predmetnem postopku ne gre za spor iz 51. člena ZPP, ki določa da je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti in je pristojno tisto sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.