kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - pogojna obsodba - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbenimi trditvami, da je prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu dalo prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, pri čemer je povsem prezrlo obteževalne okoliščine, predvsem tudi zavržnost in težo samega kaznivega dejanja.
V skladu z domnevo o popolnosti listine se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena. Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane, mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek.
Morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo po realizaciji pogodbe ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije.
Kavzo pogodbe lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Ali gre za takšen dejanski stan, je v vsakem konkretnem primeru potrebno razčistiti in ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, in ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
ureditev meje - izrek sklepa - katastrski podatek - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrska občina
Po presoji pritožbenega sodišča je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker se v izreku in obrazložitvi kot sestavni del sklepa ne navaja ista skica terenske izmere..
V izpodbijanem delu izreka sklepa sodišča prve stopnje ni natančnega opisa določene meje, manjkajo številke zemljiško katastrskih točk, po katerih poteka določena meja. Zaradi izvedbe sklepa v katastru pa mora biti sklepu priložena dokumentacija, iz katere so razvidni vsi zahtevani katastrski podatki (elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan v skladu z določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). Iz sklepa v izpodbijanem delu tudi ni razvidno (niti iz zapisnika o zadnjem naroku), da je sodišče prve stopnje na kraju samem določilo mejo in jo označilo s trajnimi mejnimi znamenji ter v katerih zemljiško katastrskih točkah.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina za telesno okvaro - sprememba zakonske ureditve
Glede na dne 8. 8. 2017 vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine, pravno podlago za razrešitev sporne zadeve predstavlja ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. ter 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Glede na takšno materialnopravno ureditev pomeni, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Nova sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč ne ureja več pravice do invalidnine. Telesne okvare so izločene iz tega sistema in ne predstavljajo več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038259
ZLD člen 18, 18-6. OZ člen 6, 6/2, 131. URS člen 26.
koncesijska pogodba - odpoved koncesijske pogodbe - lekarniška dejavnost - odvzem koncesije - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - obnova postopka - izgubljeni dobiček - profesionalna skrbnost
Če v koncesijskem aktu oz. koncesijski pogodbi ni predvidena enostranska odpoved pogodbe, slednja ni dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, s posledičnim odvzemom koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, pomeni oblastno odločitev, ki izvotli pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavi arbitrarnosti in mu odvzame vsakršno pravno varnost.
pravdni stroški po uspehu - pravdni stroški stranskega intervenienta - uspeh pravdnih strank - pobotanje pravdnih stroškov
Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba, stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank.
OZ člen 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
povrnitev škode - odpoved pogodbe - izredna odpoved - neutemeljen odstop od pogodbe - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izgubljeni dobiček - informativni dokaz
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Za izračun izgubljenega dobička je potrebno upoštevati in od zneska prihodkov odšteti tudi stroške in druge z njimi povezane izdatke.
sodna taksa - višina sodne takse - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost predmeta postopka - izpodbijani del
Ker predlagateljica s pritožbo izpodbija po njenih trditvah premalo prisojenih 733,83 EUR, gre navedeni znesek šteti za izpodbijani del v pritožbenem postopku. Pritrditi ji zato gre, da sodna taksa za pritožbo od izpodbijanega dela v pritožbenem postopku 733,83 EUR znaša 63 EUR (po najnižji postavki iz 17. člena ZST-1 v povezavi s tarifno številko 9621, to je 30 EUR x količnik 2,1).
postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - razveza zakonske zveze - tožbeni zahtevek - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - umik tožbe - privolitev v umik - vročitev umika
Izjema, ki omogoča olajšan postopek umika tožbe (prvi odstavek 417. člena ZPP), se sistemsko nahaja v 2. podpoglavju 27. poglavja in ima naslov "Postopek v zakonskih sporih", to pa spori iz razmerja med starši in otroki niso, zato se izjema iz prvega odstavka 417. člena ZPP na te spore ne more raztezati. Odločanje o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka o stikih ter o preživnini je sicer lahko del postopka, ki teče na podlagi razvezne tožbe, ni pa to nujno. Tudi določba drugega odstavka 421. člena ZPP jasno kaže, da zahtevki v zvezi z otroki niso vezani na razveznega, saj vezanost sodišča tu glede na jasno in izrecno zakonsko besedilo sploh ne obstaja. V vsakem primeru gre v navedenem obsegu za spor iz razmerja med starši in otroki (drugi odstavek 406. člena ZPP) in ne za zakonski spor. Za spore o razmerjih med starši in otroki pa ZPP nima posebnih določb glede umika tožbe, zato veljajo splošne določbe o umiku. Te pa terjajo, da sodišče umik tožbe, če je bila tožba pred tem tožencu že vročena v odgovor, vroča v privolitev (drugi odstavek 188. člena ZPP); če privolitve ni, mora sodišče razsoditi o postavljenem tožbenem zahtevku.
KZ-1 člen 20, 20/2,47, 48a, 49, 308, 308/3, 308/6.
odločba o kazni - obteževalne okoliščine - stranska denarna kazen - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države
Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z odločbo o kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
pritožba se šteje za umaknjeno - plačilo sodne takse
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - bistvene sestavine tožbe - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhodni preizkus tožbe se lahko opravi le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Iz tožbe morajo namreč biti razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča.
odmera sodne takse - pritožba - vmesna sodba in zastaranje
Vmesna sodba o ugovoru zastaranja je sodba o glavni stvari, o glavnem zahtevku (315.a člen ZPP), s katero je zavrnjen ugovor zastaranja, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka po podlagi. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti (333. člen ZPP), ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sicer se šteje, da je pritožba umaknjena, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (105.a člen ZPP). Taksna obveznost pa nastane ob vložitvi pravnega sredstva, razen če ni v točkah od 2 do vključno 21 prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določeno drugače (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Torej ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost za pritožbo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodbe - telesne bolečine in strah - potek zdravljenja - posttravmatska stresna motnja - začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih - udeleženec prometne nesreče - otrok - dokazovanje z izvedencem
Ker pravično denarno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah prve tožnice predstavlja znesek v višini 2.000,00 EUR, kar je toženka prvi tožnici izplačala že pred vložitvijo tožbe, je sodišče druge stopnje sodbo glede prve tožnice spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V zvezi s posttravmatsko stresno motnjo pa je utemeljena pritožbena navedba toženke, da je sodišče zmotno v okviru postavke iz naslova strahu druge tožnice upoštevalo posttravmatsko stresno motnjo. Glede na trajanje le-te je namreč to treba upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti.
Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ uporabiti tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana, ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini oz. v višjem znesku. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne dajatve pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba pravilna in zakonita.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029527
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 32, 55, 55/1, 210. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - načelo formalne legalitete - ugotavljanje ničnosti - ugovorni razlog - ugovor zastaranja terjatve - desetletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - pravica do kontradiktornosti - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je tako enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Ko je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar.
Za ugotavljanje ničnosti določil same kreditne pogodbe iz notarskega zapisa v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim sporazumom, zastarajo v 10 letih, kar velja tako za glavnico kot za dogovorjene pogodbene obresti, ne velja pa za dogovorjene zakonske zamudne obresti.
Po 335. členu ZPP mora pritožba obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni podpisana, je po 3. odstavku 343. člena ZPP nepopolna in se zavrže, ne da bi se jo vračalo v dopolnitev (336. člen ZPP).
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - pravica uporabe
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 634/2007 opozorilo, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotovitvi, kdo je (dejansko) imel ob uveljaviti ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za določitev imetnika pravica uporabe je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča. Med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča ob uveljavitvi ZLNDL določena kot funkcionalno zemljišče ali ne.