V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je pritožba nedovoljena, če jo pritožnik umakne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper izpodbijani sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in četrtim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).
Pri ugotavljanju protipravnega ravnanja toženke je ključno, ali je izpolnila svoje obveznosti kot obveznosti delodajalca, da zagotovi pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (45. člen ZDR-1), torej v skladu z ZVZD-1, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnikom o varnostnih znakih. sodišče prve stopnje je ugotovilo je, da toženka odprtine, preko katere se je, da ne bi padel, vrgel tožnik, ni zavarovala; v primeru obstoja razlogov za njeno ohranitev pa je ni ustrezno označila, predvsem pa je ugotovilo, da osvetlitev na delovišču ni bila ustrezna. Slednje je bistveno za ugotovitev, da je toženka ravnala protipravno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032142
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 86, 86/12. ZSKZDČEU-1 člen 12, 46, 47/1, 47/4.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - evropski nalog za prijetje in predajo - predaja zahtevane osebe - načelo specialnosti - zastaranje izvršitve kazni - način izvršitve kazni zapora
Oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se lahko za kazniva dejanja, storjena pred predajo, odpove načelu specialnosti (prvi odstavek 47. člena ZSKZDČEU-1). Če se načelu specialnosti ne odpove, mora sodišče zaprositi za soglasje državo članico, ki je osebo predala, da se predano osebo lahko preganja, zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, strojenega pred njeno predajo (četrti odstavek 47. člena ZSKZDČEU-1).
V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.
Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029532
ZIZ člen 15, 239, 272. SPZ člen 247, 247/1, 248. ODZ paragraf 428, 480, 974, 1460, 1477. OZ člen 52. ZPP člen 7, 212, 285, 287, 337, 339, 339/2-8.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - služnost stanovanja - osebna služnost - užitek - pravni posel - priposestovanje služnosti - pisna oblika pogodbe - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija - materialno procesno vodstvo - izvedba dokazov - narok - (ne)vpis v zemljiško knjigo
Namen regulacijske začasne odredbe je v ureditvi spornega pravnega razmerja do pravnomočne sodne odločbe. V bistvu gre za varstvo obstoječega stanja, ne pa za zavarovanje kasnejše izvršbe. Zato je potrebno pogoje iz 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Ker gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode, je zato pri izdajanju takšnih začasnih odredb potreben restriktiven pristop, to pa je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Sodišče prve stopnje mora zato ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank zelo omejevalno razlagati pojem težko nadomestljive škode in morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj za nujne primere.
V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati namen in značilnosti začasne odredbe kot časovno omejenega, začasnega sredstva zavarovanja, ki omogoča hitro vmesno odločitev v času, dokler se postopek glede posamezne terjatve ne konča s pravnomočno odločbo. Pri tem se ne prejudicira izid pravdnega postopka in cilj začasne odredbe tudi ni uresničitev zahtevka, pač pa le zagotovitev možnosti, da bo zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca (prvi odstavek 247. člena SPZ). Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določbe o užitku (248. člen SPZ), nastane pa lahko na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne more pa nastati na podlagi priposestovanja, kot je bilo to mogoče po pravilih ODZ. Ker pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja obremenjuje nepremičnino, mora biti po določbi 52. člena OZ sklenjena v pisni obliki, za sam nastanek te služnosti pa je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Zaradi potrebnega vpisa v zemljiško knjigo pa mora zato pogodba vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki mora biti overjeno pri notarju. Zato zatrjevana ustno sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja ne more z njeno realizacijo konvalidirati, saj bi v tem primeru uporaba teorije o realizaciji izničila namen SPZ, po katerem se izključuje kot način pridobitve osebne služnosti stanovanja z uporabo.
Materialno procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zelo omejeno, saj je postopek zavarovanja v skladu z določbami ZIZ pretežno pisni, narok za obravnavo pa ni obligatoren. Ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke nosi trditveno in dokazno breme in glede na dolžnost navajanja konkretnih pravno pomembnih dejstev v predlogu za izdajo začasne odredbe, zahteva po dodatnem pozivanju k obrazložitvi predloga presega zahtevo po materialno procesnem vodstvu. Upnica namreč v predlogu za izdajo začasne odredbe ni konkretizirala, katerega leta naj bi bila sklenjena ustna pogodba o ustanovitvi služnostne pravice stanovanja (niti ni navedla približnega časovnega obdobja), temveč je zgolj navedla, da je bila ta sklenjena pred leti.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska tožba - vrnitev premičnin - posest premičnine - pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom - izročitev premičnine v posest - lastništvo premičnine - zasebni zavod - pravna oseba - nepridobitna dejavnost - gospodarska dejavnost - stroški postopka - kriterij potrebnosti stroškov
Za odločitev o lastništvu premičnin zadostuje, da je tožnik (zasebni zavod) dokazal financiranje in nakup premičnin zase s predložitvijo računov zanje oziroma za plačilo mizarju za izdelavo pohištva. Pri tem prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom na premičninah izpolnjen z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), saj je ugotovilo, da je tožnik pohištvo uporabljal za potrebe izvajanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da so bile premičnine nameščene v stanovanju, ki je bilo hkrati poslovni prostor tožnika in bivališče toženke ter njenega zunajzakonskega partnerja A. A., ter da se je uporabljalo tako za potrebe izvajanja dejavnosti tožnika kot tudi za potrebe njunega bivanja v stanovanju, na lastništvo premičnin nima vpliva.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 48, 49.
izvedenina - več izvedencev
Ob dejstvu, da sta v izvedenskem organu sodelovala dva sodna izvedenca iz različnih medicinskih področij je sodišče prve stopnje pravilno, za vsakega od omenjenih članov priznalo nagrado v višini dveh pisnih izvedenskih mnenj.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivni primarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - delovna nesreča
OZ člen 132, 243, 243/3, 243/4, 766, 768, 769, 769/1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - mandatna pogodba - kršitev pogodbe - dolžna skrbnost - pooblastilo za zastopanje - prekoračitev pooblastila - izvedeni finančni instrumenti - navadna škoda - obseg odškodnine - odmik od naročila in navodil - terminski posli - rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz - vračilo nagrade
Bistveni del presoje sodišča prve stopnje temelji na pravilu, da mora prevzemnik posla izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik, pri čemur mu morajo biti vodilo naročnikovi interesi ter da se prevzemnik lahko odmakne od sprejetega naročila samo s soglasjem naročitelja (prvi odstavek 769. člen OZ).
Pritožnik s trditvami, da je tožeča stranka vedela za obstoj relativno velikega negativnega salda terminskih pogodb z zapadlostjo do 3. 4. 2007, ne more omajati stališča sodišča prve stopnje, da za sklenitev novih terminskih pogodb v USD in JPY ni več imel mandata tožeče stranke. Zgolj vedenje namreč ne zadostuje. Če bi hotel toženec ovreči trditve tožeče stranke, bi moral trditi in dokazati, da je za rekonstrukcijske posle že sklenjenih terminskih pogodb pridobil soglasje zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ob tem ni uspel ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel mandat za sklepanje terminskih pogodb v USD in JPY le za zavarovanje kreditnih pogodb, v katerih je bila obveznost dogovorjena v USD in JPY. Drugačnega dogovora, ki bi izkazoval mandat tožencu, da sklepa nove terminske pogodbe v USD in JPY brez povezave s temeljnim kreditnim poslom, toženec ni izkazal.
odmera sodne takse - pritožba - vmesna sodba in zastaranje
Vmesna sodba o ugovoru zastaranja je sodba o glavni stvari, o glavnem zahtevku (315.a člen ZPP), s katero je zavrnjen ugovor zastaranja, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka po podlagi. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti (333. člen ZPP), ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sicer se šteje, da je pritožba umaknjena, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (105.a člen ZPP). Taksna obveznost pa nastane ob vložitvi pravnega sredstva, razen če ni v točkah od 2 do vključno 21 prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določeno drugače (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Torej ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030141
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 349, 352, 352/1, 352/2, 847, 847/1. ZPP člen 362, 362/1.
posredniška pogodba - obveznosti naročitelja - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - najem prostorov - trgovinska dejavnost - plačilo provizije - razlaga spornih pogodbenih določil - skupni namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - zapadlost plačila - nastanek pravice - trenutek sklenitve pogodbe - nemogoča izpolnitev - ravnanje stranke - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaralni rok iz gospodarske pogodbe - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - načelo neodvisnosti sodstva
Za sporno pogodbeno določilo gre, ko mu pogodbeni (pravdni) stranki pripisujeta različen pomen. V takšnem primeru mora sodišče ugotavljati skupni namen pogodbenikov upoštevaje načela obligacijskega prava. Skupni namen pogodbenikov se lahko ugotavlja tudi na podlagi pogajanj pred sklenitvijo pogodbe, poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe itd. Seveda razlaga pogodbenih določil ni odvisna zgolj od subjektivne zaznave ene stranke, ali tega kar je ona imela v mislih, pač pa mora stranka konkretizirati sporna pogodbena določila in opisati okoliščine - dejstva ter predlagati dokaze, ki tezo spornosti pogodbenih določil potrjujejo, da sme sodišče uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ, torej pravila o razlagi spornih pogodbenih določil.
Pritožbeno sodišče ne daje „navodil“ sodišču prve stopnje, saj je le-to pri svojem odločanju neodvisno. Upoštevaje določbo prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje zgolj opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera opozori sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obveznost toženke na doplačilo za uspešnost (regular success fee) tožnici nastala, da pa je zaradi toženkine prekinitve najemnih pogodb pred prvim plačilom (časovna) zapadlost plačila nastale obveznosti postala nemogoča. Za to je odgovorna tožena stranka in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da znaša poslovna škoda tožnice njen pozitivni pogodbeni interes, torej plačilo po pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
izjava o odpovedi dediščini - stranka zapuščinskega postopka - dedna izjava
Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.
Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - pogojna obsodba - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbenimi trditvami, da je prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu dalo prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, pri čemer je povsem prezrlo obteževalne okoliščine, predvsem tudi zavržnost in težo samega kaznivega dejanja.
neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delovni stroj - delo z viličarjem - prispevek oškodovanca - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dolžna skrbnost - presoja višine denarne odškodnine - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - administrativni stroški - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar.
Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - razveza zakonske zveze - tožbeni zahtevek - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - umik tožbe - privolitev v umik - vročitev umika
Izjema, ki omogoča olajšan postopek umika tožbe (prvi odstavek 417. člena ZPP), se sistemsko nahaja v 2. podpoglavju 27. poglavja in ima naslov "Postopek v zakonskih sporih", to pa spori iz razmerja med starši in otroki niso, zato se izjema iz prvega odstavka 417. člena ZPP na te spore ne more raztezati. Odločanje o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka o stikih ter o preživnini je sicer lahko del postopka, ki teče na podlagi razvezne tožbe, ni pa to nujno. Tudi določba drugega odstavka 421. člena ZPP jasno kaže, da zahtevki v zvezi z otroki niso vezani na razveznega, saj vezanost sodišča tu glede na jasno in izrecno zakonsko besedilo sploh ne obstaja. V vsakem primeru gre v navedenem obsegu za spor iz razmerja med starši in otroki (drugi odstavek 406. člena ZPP) in ne za zakonski spor. Za spore o razmerjih med starši in otroki pa ZPP nima posebnih določb glede umika tožbe, zato veljajo splošne določbe o umiku. Te pa terjajo, da sodišče umik tožbe, če je bila tožba pred tem tožencu že vročena v odgovor, vroča v privolitev (drugi odstavek 188. člena ZPP); če privolitve ni, mora sodišče razsoditi o postavljenem tožbenem zahtevku.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodbe - telesne bolečine in strah - potek zdravljenja - posttravmatska stresna motnja - začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih - udeleženec prometne nesreče - otrok - dokazovanje z izvedencem
Ker pravično denarno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah prve tožnice predstavlja znesek v višini 2.000,00 EUR, kar je toženka prvi tožnici izplačala že pred vložitvijo tožbe, je sodišče druge stopnje sodbo glede prve tožnice spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V zvezi s posttravmatsko stresno motnjo pa je utemeljena pritožbena navedba toženke, da je sodišče zmotno v okviru postavke iz naslova strahu druge tožnice upoštevalo posttravmatsko stresno motnjo. Glede na trajanje le-te je namreč to treba upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti.
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilnim zaključkom izpodbijanega sklepa, da je v konkretnem primeru vsebino komunikacije po svoji volji, oziroma zaradi zaščite svoje z Ustavo zagotovljene pravice do varnosti, razkril naslovnik SMS sporočil oziroma e-pošte. Komunikacijska zasebnost po 37. členu Ustave RS, ki je del pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, tako kot večina pravic, ni absolutna. Omejena je z ustavnim varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru ustavne pravice do osebne varnosti oškodovanca. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ima ustavna pravica do varnosti prednost pred ustavno pravico do zasebnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 65218/2010 z dne 13. 4. 2017).
neveljavnost vknjižbe - vknjižena pravica prepovedi odtujitve - pravočasnost izbrisne tožbe - dobra vera - pridobitelj - zahtevek za izbris vknjižbe - retroaktivna uporaba zzk-1 - poseg v lastninska upravičenja - pričakovanje
Vprašanje, ali je vknjiženi pridobitelj v dobri veri, je pravno odločilno le v primeru, če gre za nadaljnjega pridobitelja pravice iz drugega odstavka 244. člena ZZK-1, saj zoper dobrovernega nadaljnjega pridobitelja, ki se je zanašal na zemljiškoknjižne podatke, izbrisne tožbe ni mogoče uspešno vložiti (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Za dovoljenost izbrisne tožbe proti neposrednemu pridobitelju pa ni pomembno, ali je bil ob pridobitvi pravice dobroveren. Pogoj (ne)dobrovernosti se nanaša izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - bistvene sestavine tožbe - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhodni preizkus tožbe se lahko opravi le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Iz tožbe morajo namreč biti razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča.