redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Četudi je v pisnem opozorilu navedeno, da tožnik ni opravičil odsotnosti in ni dostavil morebitnega potrdila o upravičeni zadržanosti (glede tega je toženka že v odpovedi pojasnila, da se nanaša na bolniški stalež), pa pritožba neutemeljeno prikazuje, kot da je bistveni očitek pisnega opozorila v nepredložitvi potrdila za odsotnost z dela. Toženka je v pisnem opozorilu pojasnila, na katere zakonske (33. člen ZDR-1 - obveznost) in pogodbene obveznosti (13. člen pogodbe o zaposlitvi) se očitana kršitev nanaša, in sicer na temeljno obveznost opravljanja dela. Pojasnila pa je tudi, da je morala zaradi toženčeve odsotnosti prilagoditi delovni proces, kar je vezala na kršitev prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi). Pri tem se je sicer sklicevala na nastale stroške, vendar pa dejanski nastanek škode niti ni odločilna okoliščina za kvalifikacijo navedene kršitve - zadošča potencialna nevarnost nastanka škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožnica nalog urejanja arhiva ni opravila, kar pa ni bila posledica njenega zdravstvenega stanja. Razlog je v tožničini nesposobnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen razlog po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato je toženka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 41, 41/2.. ZDR člen 39, 39/2, 39/3.. OZ člen 82, 82/2.
konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Neveljavnost konkurenčne klavzule je po tretjem odstavku 39. člena ZDR oziroma 41. člena ZDR-1 predvidena za primere, ko pogodba o zaposlitvi določbe o denarnem nadomestilu ne vsebuje. V takšnem primeru delodajalec od delavca ne more zahtevati odškodnine, tudi če delavec ravna v nasprotju z morebitno v pogodbi določeno omejitvijo delavčevega ravnanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je torej opredelitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Denarno nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se je delavec zavezal, da bo po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjeni čas največ dveh let, opustil konkurenčno dejavnost. Predmet nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je plačilo denarnega zneska.
Kar se zadeva sam postopek sprejemanja aneksa k Splošnemu dogovoru, sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba tudi glede sprememb Dogovora izvesti postopek po drugem odstavku 63. člena ZZVZZ, po katerem v primeru nesoglasja med partnerji Dogovora tak aneks nadomesti odločitev arbitraže, oziroma na koncu sklep Vlade RS. Po presoji sodišča druge stopnje določba drugega odstavka 63. člena ZZVZZ velja tudi za spremembe Dogovora med letom, ne le za njegov sprejem. Splošni dogovor namreč posebnih postopkovnih določil ali določil, ki bi drugače opredeljevala postopke sprejemanja aneksa nima. Stranke Dogovora so dolžne spoštovati predpisani postopek tudi pri sprejemanju aneksa, na katerega se sklicuje tretji odstavek 9. člena Splošnega dogovora 2017.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00034908
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/2.
konkretni dejanski stan - dopolnilna norma - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prometna nesreča s smrtnim izidom - zahteva za preiskavo - sprememba sklepa - neprištevnost storilca - veljavnost zakona - blanketna norma - pravna presoja dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
Ker sodišče na pravno presojo ni vezano, temveč le na konkretni dejanski stan, ki je v opisu dejanja tudi konkretiziran, pa bi lahko samo spremenilo dopolnilno normo tako, da bi v opisu dejanja navedlo pravilni zakon.
Tožnik je tožbo vložil pred začetkom uveljavitve ZPP-E, sodba sodišča prve stopnje je bila izdana po uveljavitvi ZPP-E, prav tako je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo po uveljavitvi tega zakona, zato bi moral tožnik v skladu s prvim odstavkom 367.b člena ZPP podati predlog za dopustitev revizije v 30 dneh od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, o dopustitvi revizije pa skladno z drugim odstavkom 367.a člena ZPP odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga za dopustitev revizije. Ker je tožnik vložil revizijo ne da bi pred tem vložil na vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP revizijo pravilno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00030951
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.. OZ člen 165, 246, 299.
neizrabljen tedenski počitek - poklicni vojak - misija - pravo EU - sodna praksa Sodišča EU - zakonske zamudne obresti
Organizacija delovnega časa in v tem okviru pravica delavca do ustreznega počitka na ravni Evropske unije (EU) je urejena z Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih delovnega časa (združena verzija), ki določa minimalne zahteve, namenjene izboljšanju življenjskih in delovnih razmer delavcev s približevanjem nacionalnih zakonodaj v zvezi z delovnim časom. Republika Slovenija je že v ZDR-1 vključila določbe te Direktive, ki v 5. točki uvoda določa, da morajo imeti vsi delavci ustrezen počitek, ki ga je treba izraziti v časovnih enotah, to je v dnevih, urah in/ali njihovih delih, pri čemer je treba delavcem zagotoviti minimalni dnevni, tedenski in letni počitek ter ustrezne odmore.
Kot je poudarilo SEU v zadevah C-303/98 (Simap), C-151/02 (Jaeger), C-14/04 (Dellas), ko je razlagalo Direktivo Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa in v tej povezavi "delovni čas", ta pojem pomeni vsako obdobje, v katerem je delavec na delu, na voljo delodajalcu in izvaja svojo dejavnost ali svoje naloge, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali običaji, in ga je treba razumeti kot nasprotje obdobju počitka, ker se ta pojma medsebojno izključujeta. Obrazložilo je še, da Direktiva ne predvideva vmesne kategorije med delovnim časom in počitkom in da med značilnimi elementi pojma "delovni čas" v smislu te direktive ni intenzivnosti dela, ki ga opravlja zaposleni, ali njegove storilnosti.
Odsotnost dejanskega opravljanja dela ni merilo za opredelitev določenega obdobja kot obdobja počitka. Kot zadostno je SEU štelo obstoj dveh (izmed treh) elementov delovnega časa - da je delavec delodajalcu na razpolago in da izpolnjuje svoje naloge in obveznosti (pri čemer je kot izpolnjevanje obveznosti štelo delavčevo razpoložljivost oziroma pripravljenost na opravljanje na delovnem mestu oziroma kraju, ki ga določi delodajalec). Ob upoštevanju navedenega pripadnik v času, ko ima npr. jutranji postroj ob dvigu zastave ali sestanke z nadrejenim poveljnikom, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tudi v obravnavanem primeru tožniku, ki je na proste dneve moral opravljati delo kot je razkladanje vode s kamiona in nošenje vode, oziroma se udeleževati sestankov s poveljniki zaradi odrejanja nalog naslednji dan, tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen. Zmoten je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku na misiji KFOR na Kosovu tožniku zagotovila proste dneve tedenskega počitka brez delovnih obveznosti in da opravila, ki jih je tožnik na proste dneve opravljal, ne predstavljajo del in nalog v smislu delovno pravnih zadolžitev, zaradi katerih je bil tožnik na misiji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Že je bilo pravnomočno odločeno o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2015 iz poslovnega razloga z dne 10. 6. 2016 s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. To ponujeno pogodbo o zaposlitvi je tožnica sprejela, prenehala pa ji je veljati na podlagi redne odpovedi iz razloga nesposobnosti z dne 7. 7. 2017.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo kot odločilno dejstvo, da je bila tožnici nova pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti, iz česar je zmotno sklepalo na tožničino splošno nesposobnost za delo pri toženki, torej tudi za delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 8. 2015, pri čemer je napačno ocenilo kot nepomembno dejstvo, da je bila ta pogodba sklenjena za polni delovni čas, nova pa za krajši delovni čas (30 %).
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.. ZDR-1 člen 162, 164, 179.. OZ člen 131.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
Sodišče je s t.i. nepravo zamudno sodbo tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot bistveno za takšno odločitev je izpostavilo dejstvo, da tožniku delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo. To dejstvo je, upoštevaje 164. člen ZDR-1, 7. člen Direktive 2003/88 ES in sodno prakso (VIII Ips 135/2017), sicer pravilno opredelilo kot odločilno za presojo terjatve iz naslova nadomestila za neizrabljeni letni dopust (ni torej sledilo tožniku, ki je kot objektivno oviro za izrabo letnega dopusta in s tem kot podlago za priznanje nadomestila izpostavljal dejstvo, da je od spornega dne dalje v bolniškem staležu), ni pa navedeno dejstvo odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka iz naslova odškodnine za neizrabljeni letni dopust. V tem delu je namreč sodišče tožnikovo tožbo napačno opredelilo kot nesklepčno.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/2, 70/4, 70/5. ODZ paragraf 835, 841. ZNP člen 23, 23/1, 23/2, 37, 126. ZNP-1 člen 216, 216/1.
delitev solastnine - način delitve - vrstni red - prevzem nepremičnine - močnejši interes - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - upravičeno večji interes za prevzem stvari - žreb - civilna delitev - pravica zahtevati delitev - odlog delitve - postopek delitve stvari v solastnini - stroški postopka
V obravnavanem primeru sta se oba solastnika potegovala za prevzem celotne stvari, nobenemu od udeležencev pa glede na ugotovljene okoliščine primera ni mogoče dati prednosti. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec za prevzem nepremičnine ponudil višji znesek od predlagatelja, ne more biti odločilno. V nasprotnem primeru bi prišlo do neenakega obravnavanja solastnikov, upoštevaje njihovo premoženje oziroma gmotne možnosti. Prav tako ni mogoče upoštevati večje pripravljenosti nasprotnega udeleženca za vlaganja v nepremičnino, če bi ta pripadla njemu. Za sodno odločitev so namreč relevantne samo okoliščine ob delitvi solastne nepremičnine in ne tiste, ki bodo (ali tudi ne) nastopile po njej. Končno za presojo upravičenega interesa ni pomembno niti dejstvo, kateri od solastnikov je predlagal delitev solastne stvari.
Za uporabo pravnega pravila nekdanjega ODZ, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, v resnici ni podlage, sploh ker je bil žreb predpisan le za primere izvensodne ureditve razmerij med deležniki ali izvensodne delitve stvari. V obravnavanem primeru nobeden od udeležencev postopka ni dal pobude za žreb, ampak se je za njegovo izvedbo odločilo samo sodišče, čeprav je predlagatelj temu celo izrecno nasprotoval, še preden se je žreb začel. Izid žrebanja zato ni zavezujoč, ne za udeleženca in ne za sodišče.
V konkretnem primeru niti iz opisa očitanega kaznivega dejanja v obtožnem predlogu niti iz njegove obrazložitve ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja grožnje, predvsem ne posebni namen drugega ustrahovati ali vznemiriti. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje v opis kaznivega dejanja vneslo druge zakonske znake, kot so opisani v obtožbi in zato prekomerno poseglo v opis kaznivega dejanja.
tajno opazovanje - pooblastila policije v predkazenskem postopku
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin v zvezi z ravnanji policistov pravilno ocenilo, da so policisti v dneh 29. 4. 2016 in 9. 9. 2016 opravljali poostren nadzor in opazovalno službo z namenom preventivnega in represivnega delovanja, usmerjeno na določene javne prostore ter na promet s prepovedano drogo, za kar so imeli zakonska pooblastila v določbah 148. člena ZKP ter 6., 33. in 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Na tej podlagi je nadalje v točki 18 obrazložitve sklepa pravilno zaključilo, da policisti pri svojem delovanju v navedenih dneh niso izvajali tajnega opazovanja, za kar bi bila potrebna odredba tožilstva oziroma sodišča, temveč je šlo za klasične metode policijskega dela, med katere spadajo tudi opazovanje določenih objektov, občasne zasede in poostren nadzor, kot jih opredeljuje 6. člen ZNPPol.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00032144
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 7, 8, 8-1. ZPP člen 191, 191/1, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor stvarne pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - izbirna pristojnost - splošna pristojnost - tesna povezanost zahtevkov - sosporništvo - kriteriji - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
V zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti je oseba s stalnim prebivališčem (oziroma sedežem) v državi članici lahko tožena v drugi državi članici, in sicer pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka. Gre za t.i. posebno izbirno pristojnost, določeno v Oddelku 2 Uredbe (EU) št. 1215/2012, ne pa za izključno pristojnost sodišča v državi članici, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Izključne pristojnosti so določene v Oddelku 6 Uredbe (EU) št. 1215/2012.
URS člen 22. ZIZ-UPB4 člen 23, 23/2, 41.a, 43, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP-UPB3 člen 441, 441/1.
izvršba na podlagi priložene menice - dolžnikov ugovor - umik predloga za izvršbo - umik tožbe
Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se že začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj na podlagi določbe 43. člena ZIZ odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi o dolžnikovem ugovoru še ni bilo odločeno, je torej pritrditi stališču pritožbe, da odločitev o delni ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ dolžniku ni nujno le v korist. S tem je namreč onemogočeno nadaljnje obravnavanje njegovega ugovora, kar po presoji Ustavnega sodišča RS pomeni kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje zato dolžniku ni mogoče odreči.
spor majhne vrednosti - stroškovna odločitev - odvetniški stroški - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - čas opravljene storitve - nastanek terjatve - veljavna odvetniška tarifa
Sklep o spremembi vrednosti točke je bil namreč objavljen v Uradnem listu št. 22/2019 dne 5. 4. 2019, veljati pa je začel dan po objavi, torej dne 6. 4. 2019, kot to pravilno navaja pritožba. Skladno z drugim odstavkom 12. člena OT je pri presoji relevantne pravne podlage za odmero stroškov postopka bistven trenutek odločanja sodišča (in ne morebiti trenutek oprave procesnih dejanj), ker šele takrat nastane terjatev stranke za povrnitev stroškov postopka proti nasprotni stranki. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti novo vrednost točke v višini 0,60 EUR, kot je določena v prvem odstavku 13. člena OT.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028985
KZ-1 člen 323, 323/1. ZKP člen 17, 17/2, 372, 372/5.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazenska sankcija - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - olajševalne in obteževalne okoliščine - nevarnost in teža kaznivega dejanja - tetraplegik - hude telesne poškodbe - kršitev cestnoprometnih predpisov - načelo individualizacije kazenskih sankcij - vinjenost
Zatrjevane kršitve niso podane. Sodišče krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji, če prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. O prekoračenju pravice govorimo, če izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja ali če izreče kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči. Zagovornica v pritožbi zatrjevane kršitve kazenskega zakona ne utemelji na noben od navedenih načinov, ki predstavlja v pritožbi uveljavljano kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. Graja zgolj vrsto in višino kazni, ki je bila izrečena obdolžencu. V takem primeru pa ne gre za kršitev kazenskega zakona, temveč za pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, torej za pritožbo zaradi odločbe o kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00029716
ZPP člen 7, 72, 72/2, 214, 214/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 116, 117.
odškodnina - odškodninska odgovornost - deložacija - hramba deložiranih premičnin - razpravno načelo - trdtveno in dokazno breme - pravica do izjave - protipravnost ravnanja - temelj odškodninskega zahtevka - škoda - višina škode - uporaba prostega preudarka - pravni interes družbe za pritožbo
Tožnika bi bila sicer upravičena do odškodnine v višini protivrednosti stvari, zmanjšane za stroške hrambe in prodaje, vendar jima ni uspelo dokazati, katere njune stvari je toženec sploh odpeljal. Šele potem, ko bi tožnikoma uspelo dokazati, katere njune stvari je toženec odpeljal, bi prišlo na vrsto dokazovanje njihove vrednosti, lahko tudi z izvedencem, medtem ko bi toženec moral dokazati stroške njihove hrambe in prodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028654
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3. SPZ člen 39, 43, 43/2.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - prijava izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - vsebina prijave - preizkus prijavljenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - obstoj prerekane izločitvene pravice - priposestvovanje
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - ustavna odločba - zdravstveno stanje dolžnika
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.