OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 151.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - plačilo zakonskih zamudnih obresti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - začetek teka zamudnih obresti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - potrebni stroški postopka
Rok za plačilo storitev v Splošnem dogovoru je opredeljen za zneske, ki med izvajalcem in Zavodom niso sporni; če pa se se izvajalec ne strinja z obvestilom Zavoda, ki opredeli višino zanj nespornega dolgovanega zneska iz zdravstvene blagajne in ki je podlaga za izstavitev pravilnega računa, mora izvajalec seznaniti Zavod s svojim stališčem, saj sicer Zavod in izvajalec ne moreta pristopiti k reševanju spornega dela domnevne obveznosti Zavoda.
Iz besedila relevantnih določb Splošnega dogovora tako ni mogoče izpeljati, da je rok za plačilo zneska, ki je med izvajalcem in Zavodom sporen, opredeljen vnaprej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00071102
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1, 378/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 37, 37/6, 40, 40/2, 40/2-4.6.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - zakonite zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
V določilih Pogodbe in Splošnega dogovora za leto 2017, na katere se je skliceval tožnik, ni bil določen rok za plačilo tistih zdravstvenih storitev, katerih plačilo je bilo med pravdnima strankama sporno.
V procesu obračunavanja in plačevanja zdravstvenih storitev ima vsak izvajalec zdravstvenih storitev sodelovalno dolžnost, da v primeru razhajanj z ZZZS glede višine cene zdravstvenih storitev, po prejemu obvestila o višini obračuna za posamezno obračunsko obdobje, ki ga sestavi ZZZS, tega takrat opozori na to razhajanje.
Tudi če ima tožnikov zahtevek za plačilo višjih cen zdravstvenih storitev izpolnitveno naravo, rok za izpolnitev takšne obveznosti toženca v sklenjenih pogodbah med pravdnima strankama ni bil določen. Zato je toženec v skladu z drugim odstavkom 299. člena OZ prišel v zamudo z iztekom 8 dnevnega roka za plačilo, ki mu ga je tožnik podal v zahtevku za povrnitev škode.
ZPSPP člen 28, 28-2, 29, 29/2. OZ člen 299, 299/2, 597, 597/1.
poslovni najem - zamuda s plačilom najemnine - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - opomin na plačilo najemnine - izjava o odstopu - stvarna napaka - uveljavljanje zahtevka za znižanje najemnine - tožbena oblikovalna pravica - oblikovalna tožba - ugovori tožene stranke
V skladu z drugo alinejo 28. člena ZPSPP lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Oblika opomina zakonsko ni določena. V konkretnem primeru je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tudi v postopku na izpraznitev poslovnega prostora določno in jasno opredelila višino neplačane najemnine. Po presoji pritožbenega sodišča predstavljata tožba oziroma predlog za izvršbo zakonsko zahtevan opomin.
Stališče pritožnika, da bi morala tožeča stranka po opominu podati še posebno odstopno izjavo je zmotno. Sodna zahteva za izpraznitev poslovnega prostora namreč ni nič drugega kot izrecna izjava tožeče stranke, da najemnega razmerja ne želi nadaljevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065572
DZ člen 143, 151, 151/2, 151/4. ZPP člen 153, 153/4, 156, 156/1. ZNP-1 člen 40, 101. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/7, 49/8.
spor iz družinskih razmerij - izvajanje starševske skrbi - varstvo in vzgoja otroka - vpis otroka v osnovno šolo - prešolanje učenca osnovne šole - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - začasna odredba - dokazni standard verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - starševska skrb - otrokova želja - največja korist otroka - mnenje otroka - poseg v ustavne pravice posameznika - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - povračilo stroškov postopka - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - nagrada in stroški za izvedensko delo - povračilo prevoznih stroškov - stroški za delo sodnega izvedenca
Pravno odločilne okoliščine, ki so botrovale odločitvi o nadomestitvi soglasja očeta za vpis v sedanjo osnovno šolo, se niso v ničemer spremenile, pa tudi ob upoštevanju okoliščine, da deček v tem šolskem letu zaključuje osnovno šolanje, ima pred dečkovo izraženo željo, prednost stabilnost, ki je za zdrav razvoj otrok in mladostnikov nujna. Le-to zagotavlja prav odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
V postopkih za varstvo koristi otroka mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zato lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvaja dokaze, ki jih niso predlagale.
Odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške, je pravilna. V situaciji, ko so si stališča staršev, obenem pa še mnenji otroka in CSD o vprašanju, ki bistveno vpliva na razvoj otroka, nasprotovala, ni mogoče govoriti o tem, da je postopek tekel le v predlagateljevo korist.
ZUPJS člen 9, 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2, 11, 11/1, 11/1-3. DZ člen 183, 187, 187/1, 383.
državna štipendija - dolžnost preživljanja otrok - specialni zakon - sprememba prvostopne sodbe
Nosilni razlog sodišča, da je neobstoj zakonske dolžnosti preživljanja tožnice s strani žene tožničinega očeta ključen pri priznanju pravice do državne štipendije v tem sporu, je materialnopravno zmoten. V tem socialnem sporu ni bistvena zakonska dolžnost preživljanja tožnice (pastorke) s strani žene tožničinega očeta v smislu določb DZ, temveč je ključno, da tožnica uveljavlja državno štipendijo iz javnih sredstev. Izražen javni interes, ki prežema tovrstno področje, je razlog, da je treba upoštevati določila ZUPJS oziroma režim, ki ga za to področje določa ZUPJS. ZUPJS je v razmerju do DZ lex specialis, saj določa način uveljavitve pravic iz javnih sredstev.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v okoliščinah konkretnega primera dejanski stan iz 33. člena ZSVarPre ni izpolnjen, zato tožnik ne more biti upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurilnega olja.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožnik v postopku ni prerekal višine dohodkov v relevantnem obdobju. Kot sporno se ni izpostavilo niti vprašanje, ali bi bilo treba bivšo ženo (kot zunajzakonsko partnerko) šteti za družinskega člana. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekana dejstva šteti za priznana (214. člen ZPP), ne pa iz teh razlogov zadevo vračati v ponovno upravno reševanje.
Tožnik je vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči in ne varstvenega dodatka. Zato upravni organ v predsodnem postopku ni bil dolžan ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev pravice do varstvenega dodatka, kot napotuje sodišče prve stopnje.
Tudi dejstvo, da je bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, za predmetni postopek ni bistveno. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči namreč ne odraža materialne ogroženosti, ki je podlaga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
Sodišče prve stopnje ni imelo dejanske podlage za priznanje zbiranja in študija manj obsežne dodatne dokumentacije. V pozivu na podajo dopolnilnega mnenja namreč sodišče izvedencu ni naložilo, da mora zbrati in preštudirati še dodatno dokumentacijo.
Ukrep javljanja na policijsko postajo je bil zoper obdolženega A. A. podaljšan ob izreku obsodilne sodbe in sicer za čas do pravnomočnosti sodbe. Tako so vsa pritožbena izvajanja, ki izhajajo iz predpostavke pravnomočnosti sodbe, neutemeljena. Obdolžencu izrečena sodba ni pravnomočna in vse do njene pravnomočnosti tudi ni moč brezpogojno pristati na pritožbeno tezo, da naj bi takšna sodba, kot je bila izrečena, tudi postala pravnomočna.
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevkov in dokup je izveden šele s plačilom prispevka. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da tožnik plačila prispevkov ni opravil do 31. 12. 2012, to je do konca veljavnosti ZPIZ-1, temveč šele 7. 1. 2014. Posledično ni upravičen do nove odmere pokojnine po ZPIZ-2H.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00064330
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine storilca - izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje zaporne kazni - zavrnitev predloga
Glede na navedeno je tako prvostopenjsko sodišče dalo ustrezno težo subjektivnim okoliščinam na strani obsojenke, katere zagovornik v pritožbi ponovno neutemeljeno izpostavlja (urejeno družinsko življenje in skrb za družino, nekaznovanost, da obsojenka ni v drugem kazenskem postopku, sposobnost in pripravljenost opravljati delo v splošno korist) in jim pripisuje preveliko težo. Tudi po oceni višjega sodišča ugotovljene in zgoraj povzete okoliščine, ki jih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, ne dajejo podlage za ugoditev obsojenkinemu predlogu za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
stiki starih staršev z vnukom - postopek za ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka s starimi starši - največja korist otroka - restriktivna razlaga izjem - pavšalne navedbe
Že predlagateljičine trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da je deklica zaradi odsotnosti stikov z babico ogrožena. Le v primeru njene ogroženosti bi bilo treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati dekličin položaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070165
ZKP člen 16, 128, 128/3, 128/7. ZVOP-1 člen 6, 6-19, 14.
kršitev načela enakopravnosti strank - pravica do pregleda in prepisovanja spisa
Kot pravilno navaja državni tožilec v pritožbi, mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni dovolilo prepisa oziroma kopiranja izvedenskega mnenja in odločbe ZZZS, omejilo dostop do navedenih listin in s tem onemogočilo, da izpodbija dokaze in navedbe obrambe tako, da bi lahko predlagal druge dokaze, s tem pa mu je omejilo pravico do enakopravnega položaja strank v kazenskem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064493
ZKP člen 83, 371, 371/2.
predlog za izločitev dokazov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - nedovoljeni dokazi - neprevedena listina v tujem jeziku
Bančna dokumentacija iz Republike Avstrije in druge listine v nemškem jeziku, ki niso prevedene, samo za to še ne morejo predstavljati nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba po določbi 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Res je pravica do uporabe svojega jezika in pisave ustavna kategorija (62. člen Ustave Republike Slovenije), ki je na izvedbeni ravni v kazenskem postopku konkretizirana v 8. členu ZKP, vendar zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ki je temeljilo med drugim tudi na neprevedeni dokumentaciji, še ni prišlo do kršitve navedenih določil, ki bi lahko imele za posledico nedovoljenost dokaza (izvedenskega mnenja).
Ob tem ko ne gre za listine, pridobljene na kakršenkoli nedovoljen način, pri čemer bo mogoče posamezne listine, katerih relevantnost se bo izpostavila v nadaljnjem postopku, še vedno prevesti, se odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, izkaže za povsem utemeljeno.
Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti razlog za izločitev dokazov, saj gre za vprašanje dokazne ocene, ki bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064792
KZ-1 člen 99, 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1. ZKP člen 285.a, 285.a/4, 285.f, 285.f/2, 285.f/2-2, 330, 371, 371/1, 371/1-1.
kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini - blanketna norma - družinska skupnost - družinski član - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - senatno sojenje - odpoved pravici do sojenja pred senatom - zborno sojenje - ugovor zoper obtožnico - predobravnavni narok
Pojem družinske skupnosti je tiha blanketa, katerega vsebino KZ-1 ne določa. Zato je treba za ugotovitev vsebine tega pojma kot dopolnilni predpis h KZ-1 upoštevati še Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), kot poudarjajo tudi teoretični viri.2 Tako je v prvem odstavku 2. člena ZPND kot družinski član med drugim opredeljen tudi zunajzakonski partner (1. alineja), osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (10. alineja), kot tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu (11. alineja).
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - motenje posesti - video nadzor - nedovoljen dokaz - pravica do dokaza - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca
V izvršilnem postopku prepoved izvedbe dokaza lahko poseže v pravico stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku, zato je v takih primerih izvedba sicer nedovoljenih dokazov lahko dopustna.
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je poudarjeno, da uporaba testa sorazmernosti pri odločanju o koliziji med dvema ustavnima pravicama ni ustrezna. Splošno načelo sorazmernosti zavezuje državne organe, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se test sorazmernosti praviloma uporabi v vertikalnem razmerju med državo in posameznikom. Kadar pa gre za razmerje med formalno prirejenimi subjekti dveh posameznikov (horizontalno razmerje) in ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, pa ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 339/4-3, 403, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - solidarni porok
Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.
ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - domneva resničnosti ugovornih navedb - nova dejstva
Glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča s sklepom o ugovoru. Glede na to, da upnik začasno varstvo dobi z izdajo sklepa o začasni odredbi, mora biti s formalnim sklepom zavarovanje namreč tudi razveljavljeno, zgolj izpolnitev pogojev za prenehanje začasne odredbe še ni dovolj.
Pri uporabi domneve resničnosti ugovornih trditev je treba upoštevati, ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstvo iz predloga, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, je namreč očitno, da se z njim ne strinja, podvajanje istih navedb bi bilo nesmiselno. Domnevo je tako mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva, ne pa tudi za zanikanje tistih iz predloga.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - vložitev obtožnice - razveljavitev kazenske sodbe - iztek roka - odprava začasnega zavarovanja
Pritožba ima prav. Sodišče prve stopnje je sicer na dan, ko je odločalo o podaljšanju začasnega zavarovanja, imelo še vso pravno podlago, da je predlogu državne tožilke za podaljšanje začasnega zavarovanja ugodilo, saj je 21. 3. 2022 razglasilo obsodilno sodbo, ki pa še ni bila pravnomočna. Vendar pa je bila sodba sodišča prve stopnje II K 17186/2018 z dne 21. 3. 2022 v obsodilnem delu na seji senata višjega sodišča 27. 1. 2023 razveljavljena, zaradi česar se je ponovno aktiviral triletni maksimalni rok skupnega trajanja začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki otroka s staršem - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - telefonski stiki z otrokom - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo
S tem, ko je sodišče prve stopnje torej zgolj zaradi odpora nasprotne udeleženke do udeležbe na stikih pod nadzorom določilo drugo obliko stikov, ki tej bolj ustrezajo, pri čemer ni preverilo koristnosti teh stikov za A. A., je ravnalo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena DZ. Ta določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - protipravno ravnanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaza - pravica do izjave - prepovedni tožbeni zahtevek - dokazi in dokazovanje
Ker tožnica ni izkazala svoje trditve, da so za sporne informacije vedeli zgolj toženci, ni izkazala niti trditve, da so ji ti povzročili škodo. Elementi, ki po tožničinih trditvah sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo med njej nastalo škodo in protipravnim ravnanjem, tako niso izkazani. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo materialnopravno pravilno zavrnjen.