izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dokazovanje zapadlosti terjatve - predčasna zapadlost terjatve - pisna izjava - sestavni del notarskega zapisa - pojasnilna dolžnost notarja - ustno opozorilo
Ne ZIZ ne ZN ne določata, da mora biti pojasnilna dolžnost, ki vsebuje tudi dolžnost notarja, da stranke v primeru iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku, pisna. Opozorilo je lahko zgolj tudi ustno in tako ni nujno obvezno pisno navedeno v notarskem zapisu.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00066118
ZZVZZ člen 63, 66. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 37/6, 39, 40.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Spremembe višine plač zdravnikov in zobozdravnikov so bile vsem deležnikom znane oziroma bi morale biti znane že več kot dva meseca pred sprejetjem Splošnega dogovora za leto 2017. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka povišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov ni bila dolžna avtomatično upoštevati pri kalkulaciji cen. To povišanje bi namreč moralo biti upoštevano že pri sklenitvi Splošnega dogovora za leto 2017.
Splošni dogovor za leto 2017 in Pogodba določata le rok za plačilo zdravstvenih storitev izvajalki s strani Zavoda v primerih, ko plačilo ni sporno. Za primer, ko je plačilo zdravstvenih storitev med strankama sporno, pa je potrebno uporabiti specialno določbo šestega odstavka 37. člena Splošnega dogovora za leto 2017, ki ureja poseben postopek obračunavanja sporne obveznosti tožene stranke. Glede na navedeno je tako v tem primeru za presojo trenutka nastopa zamude treba uporabiti določilo drugega odstavka 299. člena OZ.
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevkov in dokup je izveden šele s plačilom prispevka. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da tožnik plačila prispevkov ni opravil do 31. 12. 2012, to je do konca veljavnosti ZPIZ-1, temveč šele 7. 1. 2014. Posledično ni upravičen do nove odmere pokojnine po ZPIZ-2H.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064493
ZKP člen 83, 371, 371/2.
predlog za izločitev dokazov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - nedovoljeni dokazi - neprevedena listina v tujem jeziku
Bančna dokumentacija iz Republike Avstrije in druge listine v nemškem jeziku, ki niso prevedene, samo za to še ne morejo predstavljati nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba po določbi 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Res je pravica do uporabe svojega jezika in pisave ustavna kategorija (62. člen Ustave Republike Slovenije), ki je na izvedbeni ravni v kazenskem postopku konkretizirana v 8. členu ZKP, vendar zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ki je temeljilo med drugim tudi na neprevedeni dokumentaciji, še ni prišlo do kršitve navedenih določil, ki bi lahko imele za posledico nedovoljenost dokaza (izvedenskega mnenja).
Ob tem ko ne gre za listine, pridobljene na kakršenkoli nedovoljen način, pri čemer bo mogoče posamezne listine, katerih relevantnost se bo izpostavila v nadaljnjem postopku, še vedno prevesti, se odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, izkaže za povsem utemeljeno.
Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti razlog za izločitev dokazov, saj gre za vprašanje dokazne ocene, ki bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064792
KZ-1 člen 99, 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1. ZKP člen 285.a, 285.a/4, 285.f, 285.f/2, 285.f/2-2, 330, 371, 371/1, 371/1-1.
kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini - blanketna norma - družinska skupnost - družinski član - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - senatno sojenje - odpoved pravici do sojenja pred senatom - zborno sojenje - ugovor zoper obtožnico - predobravnavni narok
Pojem družinske skupnosti je tiha blanketa, katerega vsebino KZ-1 ne določa. Zato je treba za ugotovitev vsebine tega pojma kot dopolnilni predpis h KZ-1 upoštevati še Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), kot poudarjajo tudi teoretični viri.2 Tako je v prvem odstavku 2. člena ZPND kot družinski član med drugim opredeljen tudi zunajzakonski partner (1. alineja), osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (10. alineja), kot tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu (11. alineja).
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - očitek protispisnosti
Toženka s pretežnim delom pritožbenih navedb pot pretvezo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev pravil postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je pritožbeno sodišče vezano) in trditveno podlago pravdnih strank pravilno apliciralo materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00071102
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1, 378/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 37, 37/6, 40, 40/2, 40/2-4.6.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - zakonite zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
V določilih Pogodbe in Splošnega dogovora za leto 2017, na katere se je skliceval tožnik, ni bil določen rok za plačilo tistih zdravstvenih storitev, katerih plačilo je bilo med pravdnima strankama sporno.
V procesu obračunavanja in plačevanja zdravstvenih storitev ima vsak izvajalec zdravstvenih storitev sodelovalno dolžnost, da v primeru razhajanj z ZZZS glede višine cene zdravstvenih storitev, po prejemu obvestila o višini obračuna za posamezno obračunsko obdobje, ki ga sestavi ZZZS, tega takrat opozori na to razhajanje.
Tudi če ima tožnikov zahtevek za plačilo višjih cen zdravstvenih storitev izpolnitveno naravo, rok za izpolnitev takšne obveznosti toženca v sklenjenih pogodbah med pravdnima strankama ni bil določen. Zato je toženec v skladu z drugim odstavkom 299. člena OZ prišel v zamudo z iztekom 8 dnevnega roka za plačilo, ki mu ga je tožnik podal v zahtevku za povrnitev škode.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v okoliščinah konkretnega primera dejanski stan iz 33. člena ZSVarPre ni izpolnjen, zato tožnik ne more biti upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurilnega olja.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožnik v postopku ni prerekal višine dohodkov v relevantnem obdobju. Kot sporno se ni izpostavilo niti vprašanje, ali bi bilo treba bivšo ženo (kot zunajzakonsko partnerko) šteti za družinskega člana. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekana dejstva šteti za priznana (214. člen ZPP), ne pa iz teh razlogov zadevo vračati v ponovno upravno reševanje.
Tožnik je vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči in ne varstvenega dodatka. Zato upravni organ v predsodnem postopku ni bil dolžan ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev pravice do varstvenega dodatka, kot napotuje sodišče prve stopnje.
Tudi dejstvo, da je bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, za predmetni postopek ni bistveno. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči namreč ne odraža materialne ogroženosti, ki je podlaga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - motenje posesti - video nadzor - nedovoljen dokaz - pravica do dokaza - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca
V izvršilnem postopku prepoved izvedbe dokaza lahko poseže v pravico stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku, zato je v takih primerih izvedba sicer nedovoljenih dokazov lahko dopustna.
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je poudarjeno, da uporaba testa sorazmernosti pri odločanju o koliziji med dvema ustavnima pravicama ni ustrezna. Splošno načelo sorazmernosti zavezuje državne organe, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se test sorazmernosti praviloma uporabi v vertikalnem razmerju med državo in posameznikom. Kadar pa gre za razmerje med formalno prirejenimi subjekti dveh posameznikov (horizontalno razmerje) in ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, pa ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco.
ZPSPP člen 28, 28-2, 29, 29/2. OZ člen 299, 299/2, 597, 597/1.
poslovni najem - zamuda s plačilom najemnine - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - opomin na plačilo najemnine - izjava o odstopu - stvarna napaka - uveljavljanje zahtevka za znižanje najemnine - tožbena oblikovalna pravica - oblikovalna tožba - ugovori tožene stranke
V skladu z drugo alinejo 28. člena ZPSPP lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Oblika opomina zakonsko ni določena. V konkretnem primeru je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tudi v postopku na izpraznitev poslovnega prostora določno in jasno opredelila višino neplačane najemnine. Po presoji pritožbenega sodišča predstavljata tožba oziroma predlog za izvršbo zakonsko zahtevan opomin.
Stališče pritožnika, da bi morala tožeča stranka po opominu podati še posebno odstopno izjavo je zmotno. Sodna zahteva za izpraznitev poslovnega prostora namreč ni nič drugega kot izrecna izjava tožeče stranke, da najemnega razmerja ne želi nadaljevati.
ZUPJS člen 9, 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2, 11, 11/1, 11/1-3. DZ člen 183, 187, 187/1, 383.
državna štipendija - dolžnost preživljanja otrok - specialni zakon - sprememba prvostopne sodbe
Nosilni razlog sodišča, da je neobstoj zakonske dolžnosti preživljanja tožnice s strani žene tožničinega očeta ključen pri priznanju pravice do državne štipendije v tem sporu, je materialnopravno zmoten. V tem socialnem sporu ni bistvena zakonska dolžnost preživljanja tožnice (pastorke) s strani žene tožničinega očeta v smislu določb DZ, temveč je ključno, da tožnica uveljavlja državno štipendijo iz javnih sredstev. Izražen javni interes, ki prežema tovrstno področje, je razlog, da je treba upoštevati določila ZUPJS oziroma režim, ki ga za to področje določa ZUPJS. ZUPJS je v razmerju do DZ lex specialis, saj določa način uveljavitve pravic iz javnih sredstev.
Ugotovljene številne močne navezne okoliščine, ki vežejo obtoženca na tujo državo, ravnanje obtoženca po storitvi očitanega dejanja in manjko okoliščin, ki bi obtoženca vezale na Republiko Slovenijo, tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek o obtoženčevi izraziti begosumnosti.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - vložitev obtožnice - razveljavitev kazenske sodbe - iztek roka - odprava začasnega zavarovanja
Pritožba ima prav. Sodišče prve stopnje je sicer na dan, ko je odločalo o podaljšanju začasnega zavarovanja, imelo še vso pravno podlago, da je predlogu državne tožilke za podaljšanje začasnega zavarovanja ugodilo, saj je 21. 3. 2022 razglasilo obsodilno sodbo, ki pa še ni bila pravnomočna. Vendar pa je bila sodba sodišča prve stopnje II K 17186/2018 z dne 21. 3. 2022 v obsodilnem delu na seji senata višjega sodišča 27. 1. 2023 razveljavljena, zaradi česar se je ponovno aktiviral triletni maksimalni rok skupnega trajanja začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice.
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v 5. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa, mora sodišče prve stopnje tudi pri odreditvi pripora, ki je disciplinske narave, ugotoviti in utemeljiti danost temeljnega pogoja za odreditev pripora torej utemeljen sum.
stroški in nagrada izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na priznanje nagrade izvedencu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona.
Ukrep javljanja na policijsko postajo je bil zoper obdolženega A. A. podaljšan ob izreku obsodilne sodbe in sicer za čas do pravnomočnosti sodbe. Tako so vsa pritožbena izvajanja, ki izhajajo iz predpostavke pravnomočnosti sodbe, neutemeljena. Obdolžencu izrečena sodba ni pravnomočna in vse do njene pravnomočnosti tudi ni moč brezpogojno pristati na pritožbeno tezo, da naj bi takšna sodba, kot je bila izrečena, tudi postala pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00065902
ZPIZ-2 člen 66, 66/1. ZPP člen 8.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - dokazna ocena izvedenskega mnenja - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izvedenskemu mnenju in ni samo opravilo dokazne ocene izvedenskega mnenja. Sodišče bi moralo ugotovitve sodnega izvedenca o razlogu priznane začasne nezmožnosti dokazno ovrednotiti glede na določilo 66. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064978
ZGD-1 člen 65, 624, 624/2, 624/2-12. OZ člen 287, 287/1, 312, 312/1, 314, 314/1, 318, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pobot - dogovor o pobotu - izjava o pobotu - pobot z zastarano terjatvijo - vračunavanje izpolnitve - izjava o vračunavanju - vračunavanje s pobotom - izčlenitev družb - aktivna legitimacija - pravni prednik - prenosna družba - sprememba najemodajalca - prenos najemne pogodbe - izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe - delitveni načrt - popravek vrednosti terjatev - ugovor zastaranja terjatve - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok
Kratkoročne poslovne terjatve, ki so predmet tožbenega zahtevka, predstavljajo posebno postavko bilance stanja družbe, ki sodi v sklop kratkoročnih sredstev družbe (65. člen ZGD-1). Zato bi morale biti, v kolikor bi se prenašale na novoustanovljeno družbo, v delitvenem načrtu posebej in izrecno opredeljene.
Ker sta se tožeča stranka in tožena stranka dogovorili, da se bo plačilo oken kompenziralo z najemnino za januar in februar 2018, se tožeča stranka na navedena določila 287. člena OZ ne more uspešno sklicevati.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno navedlo, da pritožnica ni zavezanka za plačilo sodne takse niti ji ni bil izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Zato je pravilno zaključilo, da za vložitev vloge z dne 8.9.2022 ni imela pravne koristi. Da je to vlogo poslala v imenu obeh dedinj, pritožnica prvič navaja sedaj v pritožbi in prilaga pooblastilo svoje mame B. B., kar pa kot prepozno ni mogoče upoštevati.