OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064005
ZOZP člen 1a, 15. OZ člen 153, 153/2.
škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - delovna nesreča - pravo EU - enotna uporaba prava - nevarna stvar - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - uporaba motornega vozila - razbremenilni razlogi - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - povzročitev lahke telesne poškodbe - previsoka denarna odškodnina - znižanje odškodnine - pravično zadoščenje - intenziteta in trajanje strahu - dokaz s sodnim izvedencem
S harmonizirano uporabo evropskih direktiv in sodne prakse s področja obveznega zavarovanja civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil se pojem uporabe vozila širi in pokriva rizike tudi izven prometa, vse s ciljem varstva oškodovancev pred škodami, ki jih povzročijo motorna vozila.
V sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca. Ker bi zavarovanec toženke prisotnost šoferja tovornjaka, na katerega se je blago nakladalo, na območju nalaganja nedvomno lahko pričakoval, pogoji za popolno oprostitev objektivne odgovornosti niso izpolnjeni.
ZNP-1 člen 319. ZUreP-3 člen 216, 216/2, 218, 218/2.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - plačilo stroškov postopka - z razlastitvijo povezani stroški
139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v poglavju Urejanja premoženjskih razmerij, prvi oddelek, Postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00065365
KZ-1 člen 257, 257/3. ZSPJS člen 32, 32/4. KPJS člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 90.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - stalna pripravljenost za delo - dodatek za stalno pripravljenost - pisna odredba - javni uslužbenci - visokošolski zavod - fakulteta - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Skop normativni okvir instituta dodatka za stalno pripravljenost je moč napolniti z ustrezno vsebino, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zamejilo s potrebno presojo individualne odreditve stalne pripravljenosti konkretnemu javnemu uslužbencu. S hierarhično uporabo in razlago zakonov in drugih relevantnih predpisov s področja delovnih razmerij je moč ugotoviti, da odrejanje stalne pripravljenosti na delo v visokošolskih organizacijah z nobenim zakonom ali drugim predpisom ni izključeno.
Delodajalec mora delavcu plačati vsako odrejeno delo, ki presega z delovnopravno pogodbo dogovorjen obseg dela. V postopku ni bilo s potrebno gotovostjo ugotovljeno, da je obtoženi izrabil svoj položaj, da bi javnim uslužbencem pridobil protipravno premoženjsko korist. Javni uslužbenci so sicer prejeli dodatek za stalno pripravljenost, do katerega glede na naravo in vsebino dela niso bili upravičeni, po predmetnih sklepih pa jim je bilo izplačano tisto, kar jim je bilo odrejeno, t. j. dodatno delo, ki ga Fakulteta X. zaradi omejitev izplačil ni mogla izplačati, do izplačila pa so bili upravičeni. Glede na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da so javni uslužbenci prejeli plačilo za nadurno delo oziroma za povečan obseg dela, pa je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi obtoženi z izdajo sklepov zasledoval namen pridobitve protipravne premoženjske koristi drugemu (javnim uslužbencem).
ZZK člen 16, 101, 101/1, 141. ZPP člen 286b, 286b/a, 339, 339/2, 339/2-8.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - javno dobro - ukinitev statusa javnega dobra - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Vpis javnega dobra v zemljiško knjigo je temeljil na seznamu (141. člen ZZK), zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je parcela št. 1/1 javno dobro. Pri tem je nepomembno, kakšno je stanje te nepremičnine v naravi oziroma, da je to zemljišče zaraščen gozd in da ceste oziroma poti na tem zemljišču nikoli ni bilo, kot trdi pritožnik, saj to na status parcele št. 1/1 kot javnega dobra ne vpliva.
Pritožnikova trditev, da ni imel možnosti podajati navedb oziroma izjav, je neupoštevna že zato, ker je prepozna, saj bi pritožnik moral uveljavljati zatrjevane kršitve določb postopka na naroku, česar ni storil (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51.
stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - rast cen
Določba 51. člena Pravilnika je podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna.
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 61, 63.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilen ukrep - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - zmožnost presoje realnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - zdravstvena dokumentacija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - dokaz s sodnim izvedencem - premestitev na odprti oddelek
Pri udeležencu gre za hudo psihično bolezen, razvijajočo se paranoidno shizofrenijo (ob znani genetski obremenjenosti v tej smeri), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti.
Prvi odstavek 363. člena ZPP določa, da je zoper sklep prvega sodišča dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da pritožbe ni. Skladno s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe.
Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano priznanje procesnopravne subjektivitete posameznika je dejansko vprašanje, presoja osredotočenosti suma pa je pomembna z vidika presoje morebitne kršitve privilegija zoper samoobtožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064395
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razveljavitev sodbe - sodba nima razlogov - plača - slabo finančno stanje - objektivna nezmožnost
Kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 ni podano, če delodajalec oziroma oseba, ki v skladu z ustreznimi pooblastili odloča o pravicah iz navedenega člena, ne zmore plačati obveznosti do svojih delavcev iz objektivnih razlogov, ker nima dovolj sredstev za izpolnitev svojih obveznosti do delavcev in obenem ne gre za naklepno povzročitev slabega finančnega stanja. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe in da poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR-1 in ZFPPIPP.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067472
ZKP člen 105. KZ-1 člen 211, 211/1.
premoženjskopravni zahtevek - smrt oškodovanca - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - zapuščina - dediči - dediščinska skupnost - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - preslepitveni namen
S smrtjo oškodovanca med kazenskim postopkom, vendar že po priglasitvi premoženjskopravnega zahtevka, je terjatev na povrnitev škode, ki izvira iz kaznivega dejanja, postala del zapuščine po pokojnem oškodovancu. Ker zapuščinski postopek še ni bil pravnomočno končan, so dediči še v dediščinski skupnosti, kar pomeni, da predstavlja njihova terjatev do obdolženca na povrnitev škode iz kaznivega dejanja del še nerazdeljenega skupnega premoženja.
Odločba o premoženjsko pravnem zahtevku, ki se glasi na dediče po pokojnem oškodovancu B. B., čeprav ti poimensko še niso določeni (znani), je materialno pravno pravilna in izvršljiva. Dediči bodo poimensko določeni takrat, ko bo zapuščinsko sodišče s (pravnomočnim) sklepom o dedovanju dokončno ugotovilo dediče po pokojnem oškodovancu in njihove dedne deleže.
ZSPJS člen 21, 21-2, 22, 22d, 22d/1, 22e, 22e/1, 22e/3. ZJU člen 16. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2.
del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela - omejitev pogodbene avtonomije - finančna sredstva
Ni mogoče šteti, da je od razpoložljivosti sredstev odvisno plačilo, do katerega je glede na opravljeno delo upravičen javni uslužbenec, kar velja ne glede na omejitev avtonomije v javnem sektorju (16. člen ZJU). V nasprotnem primeru, če bi šteli, da delodajalec javnemu uslužbencu ni dolžan plačati dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, tudi če ta (po sklenjenem dogovoru in odredbi) opravi delo, ki presega pričakovane rezultate dela, če za to nima sredstev (ker jih je na primer že porabil za plačilo drugim javnim uslužbencem), bi bila odločitev o plačilu v celoti prepuščena delodajalcu, ne glede na delo, ki se dejansko opravi.
pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - pooblaščenec pravne osebe - zahteva za sodno varstvo - upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 45, 46, 47, 47/1, 47/3, 179, 200. ZPP člen 274. ZNB člen 31, 31/1, 32, 32/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/1. ZVZD-1 člen 5, 12.
pogoj PCT - trpinčenje na delovnem mestu - testiranje zaposlenih - ugotovitev ničnosti - sodna pristojnost - delno zavrženje tožbe
Pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nima neposrednih, samostojnih pravnih posledic, saj ZDR-1 zoper to opozorilo ne predvideva možnosti uveljavljanja samostojnega sodnega varstva. Po določbi 200. člena ZDR-1 je neutemeljenost takšnega opozorila moč uveljavljati le v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ostali akti oziroma navodila ali opozorila toženke nimajo vpliva na tožnikov delovnopravni status, zato pogoji za presojo v sodnem sporu niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti - pravica do sodnega varstva
Razumna razlaga 20.a člena ZIZ, ki govori o pisni izjavi o zapadlosti terjatve, se nanaša na položaje, ko ima takšna izjava nek materialnopravni pomen. To je tedaj, ko upnik z izjavo uresničuje odpoklicno upravičenje. Razlaga, ki bi zahtevo iz 20.a člena ZIZ raztezala tudi na položaje, ko izjava takšnega pomena nima ter bi bila sama sebi namen, bi brez razumnega razloga oteževala upnikov položaj ter s tem posegala v njegovo pravico do učinkovite izvršbe, torej v pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Kadar je zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa neposredna zakonska posledica neplačila (posameznega obroka ali več njih), tedaj upnik ni dolžan dokazovati zapadlosti terjatve s posebno izvensodno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Zadošča, če upnik zapadlost terjatve zatrjuje v predlogu za izvršbo. Dokaz o zapadlosti se v takšnem primeru izkaže za nesmiseln. Zapadlost je namreč posledica neplačila, torej golega negativnega dejstva. Izjava, ki bi jo upnik poslal dolžniku, ima glede zapadlosti celotne terjatve identično sporočilno in dokazno vrednost kot dejstvo, da upnik vloži predlog za izvršbo, v katerem trdi, da je podan takšen položaj.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dovolitev izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.
pripor - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Obtožencu očitanega dejanja res ni mogoče šteti kot dokazanega, kot izpostavlja pritožba, kar pa ne izhaja niti iz prvostopenjskega sklepa, v katerem je ugotovljeno zgolj, da je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kot da ga ni.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.. ZIZ člen 38, 38/5.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 114.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stroški, potrebni za opravo izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
Izvršitelj skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Glede na to je treba tudi pri odločanju o stroških delovne sile izvršitelja presoditi, ali je bila odločitev za izbiro selitvenega servisa izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan izvršitelj in kjer se opravlja izvršba, v skladu z načelom ekonomičnosti in je bil posledično strošek delovne sile oziroma priglašene kilometrine v resnici potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00066549
ZKZ člen 36, 38. OZ člen 190, 239. SPZ člen 48. ZPP člen 8, 254, 337/1.
nedovoljena pritožbena novota - dokazna ocena - določitev novega izvedenca - neupravičena obogatitev - obogatitev - korist
Pritožbena trditev, da ni pravno pomembno, ali je toženka nadaljevala z izvajanjem igre golfa, in za kaj je po odpovedi najemne pogodbe uporabljala zemljišče, je pritožniku lasten zaključek, ki mu v konkretnem primeru ne gre pritrditi. Pomembnost takšne trditve v povezavi z ugotavljanjem okoliščin obogatitve (in v njej vsebovane koristi za toženko) je zaznalo tudi prvostopno sodišče. Upoštevaje v postopku ponujeno trditveno podlago tožeče stranke o okoliščinah obogatitve (oz. koristi) toženke, glede katere je tekom postopka podala le splošne trditve o tem, da obstaja, je prvostopenjsko sodišče obrazložilo svojo pravno presojo, da ne glede na izvedena vlaganja tožnika toženka od njih ni imela nobenih koristi in z njimi že ob prevzemu zemljišč v svojo posest ob prenehanju najemnega razmerja ni bila obogatena. Da so vsa opravljena zemeljska dela in v to vložena vlaganja ostala uporabna, ne glede na to, ali se površina uporablja za igranje golfa ali za kaj drugega, predstavlja lasten pritožnikov zaključek, s katerim ne more uspešno izpodbiti zaključka sodišča o neutemeljenosti zahtevka na podlagi 190. člena OZ in prvega odstavka 48. člena SPZ. Glede slednjega, kot ugotavlja prvostopno sodišče, tožnik ni podal prav nobene vsebinsko obrazložene trditvene podlage in sodbe v tem delu obrazloženo tudi ne izpodbija.