URS člen 22, 23, 87. ZIZ člen 16, 16-10, 32, 52, 101, 137, 149, 225, 225/1, 225/2, 225/3. ZBS člen 12.
predujem za stroške za opravo izvršbe - nedenarna nadomestna dajatev - sodišče kot dolžnikov dolžnik - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča - rubež - prepoved razpolaganja - sporno razmerje med stranko in sodiščem - izterjava denarne terjatve - denarna terajtev - plačilo iz predujma - sredstva, izvzeta iz izvršbe - zakonske omejitve izvršbe - pravno sredstvo - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - sklep o plačilu predujma - sklep o odmeri stroškov - pravnomočen sklep - izvršba na denarno terjatev - dolžnikovo premoženje - izvršba na denarna sredstva dolžnika - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic strank - neenaka obravnava
Drži sicer, da so na račun sodišča založena sredstva iz naslova predujma premoženje dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da razmerje med sodiščem, ki opravlja izvršbo, in dolžnikom, ki je založil predujem po drugem odstavku 225. člena ZIZ, ni civilnopravno razmerje. Gre za pravno razmerje, ki je izrazito formalizirano, predmet tega razmerja pa ni terjatev, s katero bi bilo mogoče kakorkoli razpolagati, temveč gre od trenutka, ko je izdan sklep o dolžnosti založitve predujma, še izključno za tehnično izvršitev sklepa. Ob morebitni neizvršitvi sklepa zato dolžnik izvršilnega postopka tudi nima na voljo pravnih sredstev, kakršne imajo sicer v pravnih razmerjih na voljo upniki (na primer tožba v pravdnem postopku), temveč ima na voljo le pravno sredstvo znotraj izvršilnega postopka za sanacijo svojega položaja (zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ). Sodišče torej sploh ni dolžnikov dolžnik, ampak je organ, ki opravlja izvršbo. Opravljati pa jo mora v skladu z zakonom in na podlagi odločb (sklepov in odredb), ki jih predvideva zakon.
Od trenutka nakazila predujma na račun sodišča tako dolžnik z njim ne more več na noben način razpolagati, temveč so ta sredstva namenjena izključno prisilni opravi po izvršilnem naslovu dolgovanega nadomestnega dejanja. Sodišče lahko zato založena sredstva uporabi izključno v ta namen, morebitni presežek, ki se pokaže šele po pravnomočnosti sklepa o dokončni višini stroškov, mora sodišče vrniti na račun dolžnika. Ko enkrat morebitni ostanek predujma prispe na dolžnikov račun, pa lahko vsak upnik, ki ima denarno terjatev do istega dolžnika, nanj tudi poseže z izvršbo. Tako kot to lahko stori tudi glede ostalih dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, za katera niso določena kakšna izvzetja ali omejitve izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063885
DZ člen 138, 138/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - neformalni razgovor otroka s sodnikom - izvedensko mnenje - računalniške igre - pravica do izjave
Družinski zakonik uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Sodišče je ustrezno določilo skupno vzgojo in varstvo v t.i. rezidenčni obliki, po kateri je otrok večji del časa pri enem staršu, tu pri očetu. Odločitev upošteva izrecno željo 13-letnega otroka in načelo kontinuitete, pri čemer je skupno starševstvo primarno in utemeljeno, oče kot rezidenčni roditelj pa kljub pomanjkljivostim pri vzgoji zanjo ni neprimeren.
ODZ paragraf 948.. ZPP člen 285, 318, 318/1, 318/1-3.
preklic darila- huda nehvaležnost - oblika preklica darila - enostranska izjava volje - učinki preklica darila - vrnitev darila kot posledica preklica - kondikcijski zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - vmesni ugotovitveni zahtevek- pravni interes za ugotovitveno tožbo - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje)
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti 1. točke tožbenega zahtevka, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da predstavlja kupnina za nepremičnino parc. št. 1698, k.o. ... darilo tožnika tožencu (kot kupcu nepremičnine) in se prekliče. Kajti preklic darila zaradi hude nehvaležnosti (po paragrafu 948 Občega državljanskega zakonika, v nadaljevanju: ODZ) je enostranska izjava volje naslovljena na obdarjenca, pri čemer je darilo preklicano že s sprejemom izjave o preklicu, zato se preklic darila ne uveljavlja po sodni poti (z oblikovalnim zahtevkom); posledično preklic darila zaradi hude nehvaležnosti nima za posledico oblikovalnega zahtevka, temveč le kondikcijski zahtevek za vrnitev darovane stvari.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00065605
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1. ZPP člen 155, 155/1, 243, 328. ZST-1 člen 3, 3/2.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - neposredno sodno varstvo - zavarovalna doba s povečanjem - vključitev v zavarovanje - potrebni pravdni stroški - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - zavezanec za plačilo sodne takse
Delavec mora pred vložitvijo tožbe pri delodajalcu uveljavljati ustrezno prijavo v poklicno zavarovanje kot procesno predpostavko (po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1) le, če mu poklicno zavarovanje še ni bilo priznano in vanj še ni bil vključen, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo podano.
Toženka ne more zaobiti zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064561
OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 365/1, 365/2. ZIZ člen 15, 44, 44/1, 53, 53/2. ZPP člen 7, 212.
ugovor - zastaranje - glavnica - zakonske zamudne obresti - terjatev - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - uveljavljanje ugovora zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov - glavna in stranska terjatev
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine zastaranje začne teči šele s pravnomočnim končanjem takega postopka.
Dolžnica je v obravnavani zadevi ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti, in predlaga razveljavitev le-tega. Ugovor je primarno vložila iz razloga zastaranja in v zvezi s tem navedla da: – je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 135603/2010 z dne 30. 9. 2010, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 16. 10. 2010, – terjatve na podlagi sodnih odločb zastarajo v roku 10 let od pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in da – je bila predmetna izvršba vložena 15. 7. 2021 na podlagi sklepa, pravnomočnega dne 16. 10. 2010, ter je terjatev zastarala, saj je 10 letni zastaralni rok že potekel. Takšna trditvena podlaga v ugovoru omogoča sklep, da je dolžnica ugovarjala tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Pojem „terjatev“ namreč zajema tako glavnico, kot tudi zakonske zamudne obresti in stroške postopka (kar je oboje stranska terjatev).
Ker 3. točka četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 določa, da mora domače sodišče v primeru, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, je sodišče prve stopnje opravilo ustrezne poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje.
Ta dopis je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 5. 10. 2022, vendar sodišče nanj vse do 24. 1. 2023, ko je bila zadeva predložena pritožbenemu sodišču v reševanje, ni dobilo nobenega odgovora.
Ob taki procesni situaciji je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, saj se glede na menjalni tečaj v času izdaje odločbe plačani znesek ujema z zneskom 2/3 izrečene kazni in stroškov postopka, plačilo pa je bilo izvršeno v roku 4 dni od izdaje odločbe na račun Ministrstva za finance Republike Hrvaške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064198
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 86, 86/1, 569, 569/1. ZPP člen 215.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izpodbijanje pogodbe - brezobrestno posojilo - ocena verodostojnosti izpovedbe - nagib za sklenitev pravnega posla - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - dokazno breme - odločanje po pravilu o dokaznem bremenu
Četudi je bila pogodba sklenjena med neznankama, brez obresti in je notarske stroške kril toženkin sin, je bilo dokazno breme neresničnosti tistega, kar je zapisano v notarski listini, na strani tožnice. Kljub vsem izpostavljenim (nenavadnim) okoliščinam, tožnica takšnega bremena ni zmogla. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP. Šele po izvedbi vseh dokazov, ko zaradi neprepričljivosti in neskladnosti obeh pravdnih strank ni moglo zanesljivo ugotoviti dejstev o sporni pogodbi, je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu in utemeljeno sledilo vsebini posojilne pogodbe.
Dokazno breme o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bilo na tožnici. Čeprav sta bili obe pravdni stranki nekonsistentni in deloma neprepričljivi ter je toženka v spis vložila ponarejeno pogodbo, tožnici tožbenih trditev ni uspelo dokazati.
ZPP člen 4, 213, 213/1, 213/2, 287, 287/2. ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 154, 154/1, 154/3. ZVarD člen 4, 4/1. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 4. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - diskriminacija - osebna okoliščina - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - Direktiva 2003/88/ES
Sodišče prve stopnje je verjelo tožniku, da se je včasih zgodilo, da je ravno v času odmora na mejni prehod prišla stranka in da tožnik odmora med delom ni mogel hkrati izrabiti v celotnem trajanju, vendar pa je pravilno zaključilo, da si je lahko v obdobju manjše prometne obremenjenosti mejnega prehoda v času čakanja na prihod naslednjega vozila omogočil več kratkotrajnih odmorov in s tem udejanjil pravico do odmora med delom v obliki krajših prekinitev dela.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - sprememba odločbe - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
zastaranje - zastaranje postopka o prekršku - zadržanje teka roka
Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja.
Če predlagatelj umakne predlog, lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Nepravdni postopek se nadaljuje, dokler to želi vsaj eden od udeležencev.
ZGD-1 delničarjem, ki izpolnjujejo pogoje, podeljuje procesno upravičenje, da vložijo svoje predloge za preizkus denarne odpravnine v enem mesecu od takrat, ko sodišče na spletni strani AJPES objavi obvestilo, da je bil vložen predlog za sodni preizkus denarne odpravnine. Ti delničarji se vključijo v že začet nepravdni postopek kot formalni udeleženci - predlagatelji.
Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vsem tistim delničarjem, ki niso vložili svojega predloga in se niso odpovedali pravici do dodatnega denarnega doplačila zaradi varstva njihovih pravic po uradni dolžnosti imenovalo skupnega zastopnika.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - procesna strogost - zamuda roka ali dejanja postopka - obrazložitev predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - manjkajoče trditve - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - upravičen razlog za zamudo - bivanje v tujini - kratkotrajna odsotnost iz države
Iz tožnikovih pomanjkljivih dejanskih navedb ne izhaja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izvedba predlaganih dokazov manjkajočih trditev ne more nadomestiti, ker bi šlo za nedovoljen informativni dokaz.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065150
ZKP člen 8, 8/2, 8/6, 371, 371/2, 392, 392/1.. URS člen 62.
vročitev obtožnice obdolžencu - prevod obtožnice - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do prevajanja - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pouk o pravici do prevajanja - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe
Obtožencu je bila vročena (le) sodba v pisnem prevodu v njegov jezik (paštu), pritožnik pa ima prav, da obtožencu niso bili pisno prevedeni ostali dokumenti, predvsem ni bila prevedena in obtožencu v tej obliki vročena obtožnica. O pravici do prevajanja in tolmačenja obtoženec tudi ni bil poučen tako kot določa šesti odstavek 8. člena ZKP. Pravica do uporabe svojega jezika v postopku spada med temeljne človekove pravice (62. člen Ustave RS), pravica do tolmačenja in prevajanja pa omogoča, da obdolženec v polni meri uveljavlja pravico do obrambe, s čimer se mu zagotovi pravičen postopek.
V obravnavani zadevi ima pritožnik prav, da vročitev obtožnice ni bila pravilno opravljena, saj iz podatkov spisa izhaja, da je obtoženčev jezik paštu jezik in da ne razume in ne govori slovenskega jezika. Pravici do prevajanja se stranka oziroma drug procesni udeleženec lahko odpove, vendar samo, če zna jezik, v katerem teče postopek. Vročitev obtožnice v slovenskem jeziku in njen ustni prevod, kot je bilo v obravnavani zadevi, ni mogoče šteti kot pravilen način vročitve obtožnice.
ZNP-1 člen 319. ZUreP-3 člen 216, 216/2, 218, 218/2.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - plačilo stroškov postopka - z razlastitvijo povezani stroški
139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v poglavju Urejanja premoženjskih razmerij, prvi oddelek, Postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064005
ZOZP člen 1a, 15. OZ člen 153, 153/2.
škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - delovna nesreča - pravo EU - enotna uporaba prava - nevarna stvar - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - uporaba motornega vozila - razbremenilni razlogi - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - povzročitev lahke telesne poškodbe - previsoka denarna odškodnina - znižanje odškodnine - pravično zadoščenje - intenziteta in trajanje strahu - dokaz s sodnim izvedencem
S harmonizirano uporabo evropskih direktiv in sodne prakse s področja obveznega zavarovanja civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil se pojem uporabe vozila širi in pokriva rizike tudi izven prometa, vse s ciljem varstva oškodovancev pred škodami, ki jih povzročijo motorna vozila.
V sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca. Ker bi zavarovanec toženke prisotnost šoferja tovornjaka, na katerega se je blago nakladalo, na območju nalaganja nedvomno lahko pričakoval, pogoji za popolno oprostitev objektivne odgovornosti niso izpolnjeni.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - upravičeni predlagatelj postopka - pritožbena obravnava - dokazni standard verjetnosti - formalna in materialna pravnomočnost
ZPP, ki se smiselno uporablja v pritožbenem postopku tudi v drugih vrstah postopkov (kot je predmetni nepravdni postopek, po določbah katerega teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, in v katerem je bil izdan izpodbijani sklep), v katerih sodišče odloča s sklepi, ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče v takšnih primerih, ko dopolni razloge o odločilnih dejstvih opraviti pritožbeno obravnavo. Prav tako se v postopku vzpostavitve etažne lastnine praviloma odloča na podlagi stanja spisa, narok pa se opravi izjemoma, saj 29. člen ZVEtL-1 določa, da sodišče opravi narok le, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Pritožbeno sodišče zato ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da so se v zvezi s spornim dejstvom aktivne legitimacije predlagatelja oz. njegove pravne prednice, tako predlagatelj, kot tudi nasprotni udeleženci in priglasitelji imeli možnost izjaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni odločilo na pritožbeni obravnavi, pač pa na seji.
Sodišča prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine v položaju t.i. nedokončane etažne lastnine, kot enega od oblik dejanske etažne lastnine po 3. točki tretjega odstavka 17. člena ZVEtl-1.
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti (24. člen ZVEtL-1) in še to na podlagi dokaznih pravil in domnev (18. člen ZVEtL-1). Spori posameznih udeležencev namreč ne smejo zavirati namena postopka po ZVEtL-1, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina, zaradi česar je o spornih dejstvih odločeno izrazito poenostavljeno. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakaovost te odločitve zato manjša do te mere, da lahko v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZVEtL-1 po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu, udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Izpodbijani sklep tako ne bo postal materialno pravnomočen, pač pa zgolj formalno pravnomočen, saj glede pravic udeležencev ne ustvarja učinka "res iudicata" in ne izključuje ponovnega odločanja o teh pravicah v za to predvidenih postopkih.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoji za izdajo začasne odredbe - poprava sodne odločbe - izvrševanje stikov z otrokom - stiki v korist otroka - nesporazum o kraju vrtca - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - zagotovljeni bivanjski pogoji - porodniški dopust - bistveni vpliv na razvoj otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - komunikacija - soglasje staršev - trening starševskih veščin - Društvo za nenasilno komunikacijo
V obravnavanem primeru je sodišče s popravnim sklepom bistveno spremenilo izrek odločbe glede poteka vikend stikov, ki jih je za polovico zmanjšalo. Institut poprave sodne odločbe ni namenjen popravljanju vsebine sodne odločbe.
Zgolj konfliktnost v odnosu med staršema po razpadu partnerske zveze, ob ugotovitvi, da sta oba sposobna opravljati starševsko vlogo, da zmoreta prepoznati otrokove potrebe in zanj skrbeti, ne predstavlja razloga za prednostno izpostavljanje enega starša pri odločanju o dnevnih vprašanjih iz otrokovega življenja.
Deklica je izpostavljena negotovosti in sporom, kar ogrožujoče vpliva na njen zdrav psihosocialni razvoj.
zavrženje tožbe - razveljavitev prvostopenjskega sklepa o zavrženju tožbe - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek - vložitev tožbe - priloge tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - nezadostno število prilog - formalna pomanjkljivost - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zadostno število predloženih vlog ali prilog - tožba in nasprotna tožba - vložitev nasprotne tožbe - obravnavanje nasprotne tožbe - zadostno število izvodov tožbe - število prilog - vloga v nezadostnem številu izvodov - domneva umika - domneva umika vloge - razlaga zakona - pravica stranke do izjave v postopku
S tem, ko je tožnica hkrati z odgovorom na tožbo vložila nasprotno tožbo s prilogami v dveh izvodih, je zadostila pogoju, da mora biti vloga s prilogami vložena v zadostnem številu izvodov, to je za sodišče in nasprotno stranko. Formalni vpis nasprotne tožbe pod novo opravilno številko ni neodvisen od postopka po tožbi, v katerem je bila toženki nasprotna tožba s prilogami že vročena in je nanjo celo odgovorila.
Po stališču vrhovnega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe (takrat) šestega (sedaj petega) odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge oz. neskladja priloge z izvirnikom) ne zavrže.
stranska intervencija v pravdi - razlogi o odločilnih dejstvih - nove trditve v pritožbi - intervencijski interes - nedopustne pritožbene novote - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme
Stranski intervenient mora ob priglasitvi stranske intervencije obrazložiti obstoj predpostavk za dopustnost stranske intervencije. V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.
V skladu z uveljavljeno ustavno – sodno prakso gre izpostaviti, da je verjetnost bega odvisna predvsem od trdnosti vezi obtoženca s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem. Ob številnih ugotovljenih močnih naveznih okoliščinah obtoženke na tujo državo in zlasti ob manjku naveznih okoliščin na Republiko Slovenijo, v drugačno pritožbeno presojo ne vodi pritožbeno zatrjevanje, da se obtoženka postopku na sodišču ne izogiba, da se nima kam skriti ali pobegniti.