ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 26, 27, 27/2. ZPP člen 302, 302/3.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - neizpolnitev pogodbe - medicinski poseg - pojasnilna dolžnost zdravnika - večje tveganje - privolitev bolnika v medicinski poseg - znanje slovenskega jezika - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - ocena dokazov - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Sodna praksa je jasna, da morajo biti podana najbolj pogosta tveganja, da to mora biti tudi v obliki obrazca in da se tožniku to mora ustno pojasniti. Pri tako hudih operacijah, kot je bila pred tožnikom, takšna zahteva ni neživljenjska in prestroga. Med zdravnikom in pacientom mora iti za razgovor, ne le branje obrazca in podpisovanje s strani pacienta. Seveda pa mora zdravnik iz razgovora ugotoviti, ali je pacient razumel pojasnilo, ki ga zahteva zakon. Ni pa zdravnik dolžan pojasnjevati pacientu, kako lahko uresničitev komplikacij vpliva na njegovo delovno zmožnost. Sodišče je ugotovilo, da zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti tako, kot je treba v tako težkem primeru tudi v slovenskem jeziku. Šele če bi vse to pojasnil tožniku in na pravilen način, bi lahko tožniku očitali, da bi moral prositi za prevod, če slovenščine ne razume popolnoma. Ni predpisa, ki bi terjal, da zdravnik pri vsakem pacientu preveri ali razume slovenski jezik.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 8, 165, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti - sklepčnost tožbe - dokazno breme - dokazna ocena - res iudicata - nasprotje v razlogih sodbe - protispisnost
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, je dokazno breme, da vznemirjanje ni protipravno, na tožencu; dokazati mora, da ima na tožnikovi stvari kakšno pravico.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - odtujevanje otroka - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so v konkretnem primeru otroci bili ogroženi zaradi možnega odtujevanja od očeta, ker vse od poletja 2022 hčere niso imele nobenega stika z očetom. Zato je izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike enkrat tedensko. S tem je možnost odtujevanja, ki je povezana z različnimi negativnimi vplivi na razvoj otrok, preprečena, saj bodo imele hčere stike z očetom enkrat tedensko. Upnik v pritožbi zelo obširno izpodbija razloge sodišča prve stopnje o njegovem domnevnem nasilju (zaradi katerega je sodišče prve stopnje določilo relativno kratke stike enkrat tedensko po eno uro in to pod nadzorom CSD), vendar pritožba ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile hčerke ogrožene, če imajo stik le enkrat tedensko in ne pogosteje in za daljši čas kot eno uro tedensko.
predpravdni stroški - priznani stroški predpravdnega zahtevka - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - naknaden sklep o odmeri stroškov
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbenimi navedbami, da je tožnik upravičen tudi do povračila stroškov odvetniškega zastopanja za sestavo pritožbe v predpravdnem odškodninskem postopku pred zavarovalnico. Takrat veljavna Odvetniška tarifa je v točki 38/3 predvidevala plačilo odvetniških stroškov za sestavo pritožbe v postopku pred zavarovalnico, torej v predpravdnem postopku, v višini osnovne vrednosti spornega predmeta, povečano za 25 %. Četudi je res, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da tožnik v predpravdnem postopku s pritožbo zoper odločitev zavarovalnice ni uspel, pa se je tekom te pravde izkazalo, da je njegov zahtevek po temelju utemeljen, torej je zavarovalnica v predpravdnem postopku neutemeljeno zavračala izplačilo odškodnine zaradi domnevnega neobstoja temelja zahtevka (pasivne legitimacije). Vložitev pritožbe zoper odločitev zavarovalnice v predpravdnem postopku je bila smotrna, saj bi, če bi tožnik tedaj s pritožbo uspel, lahko bila preprečena pravda. Zato je tožnik do tega stroška upravičen, enako kot je upravičen do povrnitve stroška za sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka.
Kadar se sodišče prve stopnje odloči za izdajo posebnega sklepa o stroških (kot v tem primeru), mora v svoji glavni odločbi sprejeti odločitev o tem, katera stranka mora povrniti stroške in v kakšnem deležu. V naknadnem, posebnem sklepu o stroških sodišče zgolj odmeri višino stroškov (ugotovi obseg potrebnih stroškov), ne odloča pa o deležu (odstotku) potrebnih stroškov, saj je o tem že odločeno v odločbi, s katero se je končal postopek. Ker sodišče prve stopnje v izreku ni odločilo o tem, v kakšnem deležu mora toženka povrniti tožniku stroške, je toženka dolžna tožniku povrniti vse potrebne pravdne stroške.
predodelitev otroka - bistveno spremenjene okoliščine - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - sprememba višine preživnine
Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - prevzem dolga - Republika Slovenija
Sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR.
ZPP člen 8, 212, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - dostop do javne ceste - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - sodba na podlagi pripoznave - prepoved odločanja o isti stvari - identiteta spora - dokazna ocena - lastninska pravica na delu parcele - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - pravnomočno razsojena stvar
S tem, ko je sodišče v tožbeni zahtevek zaradi jasnosti dodalo besedilo, ki ga citira pritožnica, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več (maior), niti kaj drugega (aliud) od tistega, kar je bilo zahtevano.
Ni mogoče slediti pritožnici, da bi sodišče v tem pravdnem postopku moralo urediti služnost dostopa do novega gospodarskega poslopja, saj bi to pomenilo poseg sodišča v načelo dispozitivnosti, ki je v sferi posameznih strank postopka.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sprejem osebe v varovani oddelek
Pritožba predlagatelja, vložena priporočeno po pošti dne 27. 1. 2023, je bila ob navedenem vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je prepozna, kot navaja v pritožbi tudi sam predlagatelj. Sodišče druge stopnje jo je zato v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP zavrglo. V konkretnem primeru namreč tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).
služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - identiteta tožbenega zahtevka
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o zahtevku, ki je bil postavljen ob zaključku obravnave, pač pa o tožbenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka postavila ob vložitvi tožbe.
ZD člen 163, 210, 210/2-3. ZPP člen 285, 335, 335/2-14, 365-32, 366.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep - oporočno dedovanje - nujni delež - uveljavljanje pravice do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - dedna odpravljenost - vračunanje daril v dedni delež - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - oporočni dedič - zakoniti dedič - neobrazloženost - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za vračunanje daril - konkretizacija zahtevka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so med strankama sporna dejstva iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, vendar pa teh dejstev ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj šteje pravico oporočnega dediča za bolj verjetno, ampak je naredilo zgolj goli pravni zaključek, da šteje pravico nujnega dediča za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril oziroma celo zahteva od sodišča ugotovitev, da vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža sodediča, mora biti konkretizirana in ne zadošča zgolj sklicevanje na zapis o dedni odpravljenosti v zapustničini oporoki. Oporočni dedič bi moral navesti konkretno glede katerih daril zahteva vračunanje v dedni delež in v kakšni vrednosti, šele potem bi se nujni dedič o tem lahko izjavil in šele potem bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, katera dejstva so med strankama sporna in odločilo na podlagi 210. člena ZD.
Za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno.
Dolžnik mora namreč dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064153
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskega znaka - poseg v čast in dobro ime - dokazi za utemeljen sum - izkazanost utemeljenega suma
Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.
ZDR-1 člen 86, 86/1, 86/4, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - obrazložitev odpovedi
Da bi toženka morala za preprečitev poslovnega razloga izpad dohodkov nadomestiti iz virov ustanovitelja ali da bi morala v tem sporu tudi dokazati, kolikšen del sredstev je zaradi epidemije dobila povrnjenih od države, od nje ni mogoče zahtevati. Na kakšen način se je toženka odločila spopasti s svojim slabim poslovanjem je - neodvisno od njenih virov financiranja in stroškovnega izplena - stvar njene svobodne poslovne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064344
ZPP člen 12. OZ člen 103.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izdelava projektne dokumentacije - izpolnitvena zamuda - razveza pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki - zastopanje po odvetniku - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - rok za zastaranje - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca
ZPP ne določa obveznega zastopanja po odvetnikih. Na to je bila stranka opozorjena v pozivu na odgovor na tožbo, kjer je bila opozorjena tudi, da lahko opravlja pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu in da mora slednji biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Toženka se je odločila, da se bo zastopala sama. Tudi brez takšnega opozorila bi moralo biti toženki jasno, da brez kvalificiranega pooblaščenca nase sprejema precejšnje tveganje, saj se od družbe, ki se ukvarja s projektiranjem ali arhitekturo, ne pričakuje, da bi imela kakšno posebno znanje o pravdnem postopku.
Toženka je kot gospodarska družba profesionalni subjekt od katerega se pričakuje večja stopnja skrbnosti. Navedeno pomeni tudi, da bi moral toženkin zakoniti zastopnik z večjo stopnjo skrbnosti presoditi, ali je v pravdi za tako visok tožbeni znesek sposoben družbo zastopati sam ali ne. To bi veljalo že v primeru laične osebe, še toliko bolj pa v primeru gospodarske družbe. Toženki bi moralo biti samoumevno, da bi ji bilo v korist, da si priskrbi pooblaščenca, ni pa bila tega dolžna storiti niti je na to ni bilo dolžno opozoriti sodišče. Kršitev postopka zato ni podana.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se uporabijo določila o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in neupravičeni pridobitvi. Te pa ne določajo enoletnega prekluzivnega roka, ampak veljajo splošna pravila o zastaralnih rokih.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - stroški postopka - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo stroškov - metode razlage predpisa
Soglašati je treba s pritožbo, da je (že) iz jezikovne razlage četrtega odstavka 503. člena izhaja, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. Stroški postopka pa ne zajemajo le stroškov za vložitev tožbe, ampak vse stroške, ki nastanejo zaradi postopka in med postopkom (151. člen ZPP). Pritožnica utemeljeno opozarja, da zakonodajalec pravdnih stroškov ni taksativno naštel, ampak jih je zgolj opisno določil in gre za vse neposredne finančne izdatke strank za vodenje pravde izdatke (Betteto N., v. Ude l., Galič A., Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, 2006, GV Založba, Ljubljana str. 21, 24). Res je, da gre v zvezi s citirano določbo ZGD-1 za institut "tožbe družbenika", a gre (tudi) po oceni sodišča druge stopnje le za zakonodajalčevo poimenovanje instituta, ni pa zakonodajalec uporabe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 omejil na stroške tožbe, saj je jasno zapisal, da družba krije stroške postopka in stroške posebnega zastopnika. Kot je že bilo navedeno, tako (že) iz jezikovne razlage citirane zakonske določbe izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih vse stroške postopka, tudi stroške, povezane z vloženimi pravni sredstvi in ne gre za (nedopustno) širitev namena določbe 503. člena ZGD-1, za katero ni najti neposredne pravne podlage, kot to v točki 6 obrazložitve napačno zaključuje sodišče prve stopnje. V zvezi s teleološko razlago 503. člena ZGD-1 ima pritožnica prav, da je bil namen zakonodajalca olajšati položaj družbenika, ki vlaga tožbo v korist družbe, in je zato naložil breme plačila stroškov postopka družbi (primerjaj sklep VSC III Cpg 188/2017 z dne 25. 10. 2017). Acio pro socio vloži družbenik v svojem imenu in na račun družbe ter tako uveljavlja zahtevek, ki sicer pripada družbi. Korist iz zahtevka, ki ga sprejme sodišče, pripada družbi, zato je povsem logična razlaga, da družba krije stroške sodnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00063978
OZ člen 197. ZDavP-2 člen 404. ZSZ člen 62, 62/1. ZPP člen 13, 70, 70-6, 279c, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
program vodenja postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča - pravica do izjave - izdatek za drugega - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - ne bis in idem - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - predhodno vprašanje - protispisnost - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - odprto sojenje - odmera stroškov - uporaba odvetniške tarife
Za presojo po 197. členu OZ je bistveno, kdo je bil zavezanec za plačilo NUSZ po zakonu in ne po odločbi upravnega organa. Ker je bila v skladu s prvim odstavkom 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) v obdobju od 15. 5. 2018 do 31. 12. 2018 za plačilo NUSZ zavezana toženka kot neposredna uporabnica zemljišča oziroma stavbe, ima tožnica na podlagi 197. člena OZ pravico, da od toženke kot zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati toženka.
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 365, 365-1.
ustavitev izvršbe - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo zaradi poplačila dolga ustavilo, kar je dolžniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ustavitev izvršbe. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Okoliščina, na katero se smiselno sklicuje zagovornik, in sicer, da se je A. A. že pred tem datumom samovoljno zdravil na prostosti, se ne more vštevati v izrečen varnostni ukrep, kot to zmotno meni zagovornik, ampak je potrebno upoštevati pravnomočno izvršljivo odločbo sodišča prve stopnje, ki dne 10. 6. 2020, sploh še ni bila pravnomočna in se zato ukrep po odločbi sodišča sploh še ni izvrševal.