snemanje naroka - ugovor zoper zapisnik - razpravno načelo - pravila o dokaznem bremenu - stopnja verjetnosti - dokazna ocena - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - načelo ekonomičnosti - pristranskost sodnika
Drži, da zaslišanja na naroku niso bila snemana, kar pa ni nujno in je ta odločitev v prosti presoji razpravljajočega sodnika (prvi odstavek 125. člena ZPP). Tožnik je bil na naroku zastopan po svojem odvetniku, ugovorov na zapisnik (kar je pravica stranke, drugi odstavek 124. člena ZPP), ki jih sedaj navaja v pritožbi, pa ta ni podal, saj iz zapisnika niso razvidni. Razpravljajoči sodnik je tisti, ki najbolje oceni vtis o pristnosti in verodostojnosti posamezne izpovedbe.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - odgovor na dopolnitev tožbe - neprerekane trditve
Toženec relevantnih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti v pritožbi ne navaja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka nasprotuje s podajanjem uvodoma povzetih dejanskih navedb, kar je v sporu majhne vrednosti nedopustno. Tudi sicer se niti te navedbe ne nanašajo na relevantno dejansko stanje.
motenje posesti - motilno dejanje - soposest - dostop do nepremičnine - menjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - vstop v solastno nepremičnino - psihično nasilje - družinsko nasilje - subjektivni rok za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - popolnost tožbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazna ocena izpovedbe prič - dovoljena samopomoč
S tem, ko je sodišče posestno varstvo omejilo le na stanovanjsko hišo, je sodišče prisodilo tožniku manj, kot je bilo zahtevano s tožbenim zahtevkom, ne pa nekaj drugega.
Za pravočasnost tožbe je odločilno, kdaj je tožnik izvedel za motilno dejanje in motilca.
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno besedilo) (1965) člen 38. SPZ člen 127a. OZ člen 82.
ugotovitev lastninske pravice - darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - teorija realizacije - konvalidacija - realizirana ustna darilna pogodba - razpolaganje z nepremičnino - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - oblikovanje etažne lastnine - posamezen del stavbe - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - razlaga vsebine pogodbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pomen zemljiške knjige v preteklosti - položaj stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja - lastninjenje nepremičnin - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - pripadajoče zemljišče - povezane nepremičnine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila v spornem času darilna pogodba lahko sklenjena tudi ustno (ni sporno, da tožnica z očetom C. C. ni sklenila pisne darilne pogodbe) in da je lahko z realizacijo konvalidirala, zato je zmotno pravno naziranje toženke, da so bile ustne darilne pogodbe neveljavne.
Tožnica ima prav, da je s pogodbo, katere predmet je bil (le) frizerski salon, torej točno določen prostor v hiši, ki formalno ni bila razdeljena v etažno lastnino, nastala t. i. dejanska etažna lastnina. Tako (formalno neoblikovano in nevknjiženo, a v praksi obstoječo in funkcionirajočo) etažno lastnino pravni red in sodna praksa priznavata in ji nudita pravno varstvo. V času sklepanja sporne darilne pogodbe veljavni Zakon o lastnini na delih stavb (ZLDS) nastanka etažne lastnine ni pogojeval s formalnim aktom ali vknjižbo, temveč je med drugim določal (2. člen), da se etažna lastnina »pridobi« in preneha z naslovi in na način, ki veljajo za pridobitev in prenehanje lastnine na nepremičninah. Nadalje je določeno (36. člen ZLDS), da se »lahko« zahteva vknjižbo lastnine na enem posameznem delu, na več posameznih delih ali na vseh posameznih delih stavbe, ki so lahko predmet etažne lastnine. Dejanska etažna lastnina je lahko nastala s pravnim poslom ali z razdelitvijo stavbe s strani njenega izključnega lastnika, torej je po volji prvotnega lastnika celotne stavbe (C. C.) hkrati z ustno sklenitvijo darilne pogodbe za »salon« nastala tudi dejanska etažna lastnina, saj taka pogodba vsebuje implicitno voljo, da se del poprej enotne stavbe v lasti C. C. pravno »osamosvoji.« Zato ima tožnica prav, da je salon bil lahko samostojen predmet pravnega prometa in tudi, da je salonu pripadala pravica uporabe pripadajočega zemljišča (primerjaj 38. člen Zakona o prometu z zemljišči in stavbami).
Ni sporno, da se je toženka vknjižila kot lastnica sporne nepremičnine na podlagi avtomatizma iz 5. člena ZLNDL. Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, je ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo. Kdor je bil torej ob uveljavitvi ZLNDL (dne 25. 7. 1997) resnični imetnik pravice uporabe, je z dnem uveljavitve ZLNDL originarno (izvirno) pridobil lastninsko pravico še pred in ne glede na vknjižbo v zemljiško knjigo. Naknadni vpisi v korist drugih oseb neposredno niso ustvarili stvarnopravnih posledic.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-2, 71/2-4, 178, 178/4. ZIZ-L člen 70, 70/3. ZIUZEOP člen 93, 93/1. ZIUPOPDVE člen 121, 121/1.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - odredba sodišča - pravno sredstvo - odlog izvršbe po interventni zakonodaji
Kar se tiče v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin navedenih očitkov, da dolžnica ni imela pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, da spremenjeno vrednost za posamezne nepremičnine ne bo upoštevalo, je dolžnici odgovoriti, da zoper odredbo sicer ni dovoljeno pravno sredstvo (deveti odstavek 9. člena ZIZ), vendar lahko dolžnica nestrinjanje z odločitvijo v odredbi uveljavlja s pravnim sredstvom v postopku uveljavljanja kršitev pravil o prodaji nepremičnin.
ZIUZEOP (Uradni list RS št. 49/2020) z veljavnostjo od 11. 4. 2020 je res v prvem odstavku 93. člena z dnem uveljavitve zakona dalje odložil izvršbo v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ. Vendar, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) v 1. točki drugega odstavka 1. člena od 31. 12. 2020 predpisal odstop od te določbe in v prvem odstavku 121. člena predpisal, da se izvršba odloži v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ z dnem uveljavitve tega zakona, to je z dnem 31. 12. 2020, če je dolžnik fizična oseba. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisal veljavnost ukrepa do 31. 1. 2021, pri čemer lahko vlada ukrep podaljša za obdobje treh mesecev. Vlada je odlog podaljšala s sklepoma najprej do 17. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 12/21), in nato še do 18. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 38/2021). Po tem datumu izvršba ni bila odložena z nobenim predpisom in se je lahko nadaljevala.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - odškodninska odgovornost zavarovanca - odškodninska odgovornost upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - opustitev kot protipravno ravnanje - padec na stopnicah - hišniška opravila - hišnik - neustrezna osvetlitev stopnišča - osvetljen objekt - osvetlitev poti - zavrnitev tožbenega zahtevka
Na podlagi ugotovljenih okoliščin primera upravniku (zavarovancu toženke) krivde za tožnikovo škodo ni mogoče očitati. Drži sicer, da tožnik ni mogel pričakovati, da bo nekdo na stopnice odvrgel okrogel kovinski predmet, vendar tega tudi upravnik ni mogel pričakovati in gre zato za nesrečen slučaj. Do škodnega dogodka brez dvoma ni prišlo zato, ker je zavarovanec toženke opustil namestitev svetil z možnostjo ročnega ali avtomatskega prižiganja luči in tudi ne zato, ker bi moral hišnik skrbeti, da so luči prižgane.
Ker torej upravniku ni mogoče očitati opustitve namestitve svetil z možnostjo ročnega ali avtomatskega prižiganja luči, saj so bila svetila z možnostjo ročnega prižiganja nameščena, ni podana protipravnost ravnanja.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - mestna občina kot pravdna stranka - javna površina - lastninjenje nepremičnin - redna raba nepremičnine - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - ugovor javnega dobra - ogled na kraju samem - skupni deli stavbe - nedovoljena pritožbena novota
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki jih je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje, so tisti, ki javno dobro razmejijo od pripadajočega zemljišča.
priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravni pouk - izjava o priznanju krivde - prostovoljnost priznanja krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - domneva nedolžnosti
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 29. 7. 2022 ni jasno, ali je obtoženec dejansko priznal kaznivi dejanji po obtožnici, saj iz zapisnika ni razvidno, ali je predsednica senata pred sprejemom priznanja krivde opravila presojo, ko jo zahteva določba 285.c člena ZKP, ki je bila v konkretnem primeru še toliko bolj na mestu, saj je bila zoper obtoženca vložena neposredna obtožnica, na predobravnavnem naroku krivde za očitani kaznivi dejanji ni priznal, na glavni obravnavi pa se o očitanih kaznivih dejanjih tudi ni izjasnjeval.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - obstoj darila
Nobenega dvoma tako ni, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica B. B. do dediščine, zato je treba zapuščinski postopek prekiniti. Sodedič darila zanika. Ker trditve pritožnice niso utemeljene z nespornimi dokazi in ker sodedič ne more dokazovati negativnih dejstev, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožnico tudi utemeljeno napotilo, da zoper sodediča vloži tožbo.
varstvo pred motenjem posesti - zamenjava ključavnice - dejanska oblast nad stvarjo - neposredna in posredna posest - odvzem posesti
V skladu s 426. členom ZPP se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
SPZ v 24. členu opredeljuje pojem posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).
Dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožnica niti z besedico ni nasprotovala presoji sodišča prve stopnje, da bi glede na bilančne podatke plačilo sodne takse zmogla v enkratnem znesku in to takoj. Ker pa skope pritožbene navedbe ne zahtevajo poglobljenega odgovora, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na jasne in pravilne razloge sodišča prve stopnje.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V izpodbijanem sklepu je razumsko in logično utemeljena tudi neogibnost in sorazmernost pripora, kar tudi po sodbi pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok.
motenje posesti - pritožbeni postopek - zastopanje pred sodiščem druge stopnje - zastopanje stranke po pooblaščencu - pritožba, ki ni vložena po pooblaščencu z opravljenim PDI - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Pooblaščenec toženca ni vpisan v imenik odvetnikov in ne tekom postopka na prvi stopnji, ne v pritožbenem postopku ni predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato pritožba ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - posebna pritožba - rešitev predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka - obrazložitev razlogov
Po določilu 41. člena SPZ se lastninska pravica z dedovanjem pridobi v trenutku zapustnikove smrti. Če bi toženka v postopku I P 000/2021 uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je tožnica do celote postala lastnica na spornih nepremičninah, ter bi se te vknjižile na pokojno A. A., bi toženka ob njeni smrti kot dedinja na njih pridobila solastninsko pravico. Uspeh v postopku bi tako vplival na razrešitev predhodnega vprašanja glede obstoja (so)lastninske pravice toženke na nepremičninah, iz katerih bi se po tožbi morala izseliti. V obravnavanem postopku bi toženka v primeru uspeha s tožbo lastninsko pravico kot dedinja in univerzalna pravna naslednica imela že ob zaključku postopka. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da odločitev v zadevi I P 000/2021 ne rešuje izpostavljenega predhodnega vprašanja toženkinega in tožničinega lastništva nepremičnin, se do vprašanja smotrnosti prekinitve ni opredelilo.
odškodnina - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzrok zdrsa - zemeljski izkop - izvedenec za varstvo pri delu
Do zdrsa zavarovanca na klinu lestve je po mnenju izvedenca prišlo, ker med klini lestve in brežino izkopa ni zadostnega odmika za stabilno postavitev noge na klin, ker lestev leži na brežini. Ob dovolj dolgi lestvi pa bi se bilo temu mogoče izogniti in bi zavarovanec vstopal na lestev na delu, ki gleda iz jame, kar ni v nasprotju s 25. členom, ki govori, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je zavarovanec vstopal v jamo po prekratki lestvi na kateri mu je spodrsnilo, ker se ni imel kje prijeti. Nasprotja ni, del lestve, ki gleda iz jame, je namenjen temu, da se ima delavec kje prijeti in temu obrazložitev prvostopnega sodišča ne nasprotuje.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Če se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (na račun odločbe inšpektorata), je v zakonu urejena možnost strank za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 100, 100/1, 105, 105/1, 105/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek
Neutemeljene so trditve obdolženkinega zagovornika, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker "povrnitev škode s sodbo, ki je izdana v kazenskem postopku, ne more temeljiti na določbah OZ in ZGD-1". Kot navaja obdolženkin zagovornik, bi naj namreč šlo za civilnopravne zahtevke, ki se uveljavljajo le v civilnem postopku in nikakor ne v kazenskem postopku.
kaznivo dejanje, storjeno v tujini - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini
Po 2. odstavku 13. člena KZ-1 gre za strogo subsidiarnost univerzalnega načela, saj je poleg pogoja, da se osebo zaloti na ozemlju Republike Slovenije tudi pogoj, da se je ne izroči drugi državi. Ni dvoma, da pogoj "da se ne izroči tuji državi" predpostavlja postopek izročitve oz. predaje. Nenazadnje so v 14. člena KZ-1 (drugi in tretji odstavek) predpisani še dodatni posebni pogoji, ko se storilec ne preganja v R Sloveniji. Pritožnica v obtožnem predlogu ali/in v postopku pred njegovo vložitvijo ni zatrjevala, da v obravnavani zadevi ne gre za primere, določene v drugem in tretjem odstavku 14. člena KZ-1 kot tudi, da je bil sprožen postopek za predajo obdolženca, v katerem bi se ugotovilo, da tuja državna ne zahteva izročitve, ne sprejme izročitve ali pa izročitev ni mogoča, itd. V obravnavni zadevi gre za kaznivo dejanje prikrivanja, zato je njena bojazen, da bi posamezna država lahko postala "zatočišče nevarnih delinkventov", odveč, saj se za pregon hudih kaznivih dejanj po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, uporablja tretji odstavek 13. člena KZ-1, ko se storilca preganja v vseh državah, ne glede, kje so storjena.
višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje dohodka - samozaposlena oseba - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - razporeditev preživninskega bremena - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.
Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.