Z nenavzočnostjo zagovornika na zaslišanju priče C. C. obtoženki v predmetni fazi kazenskega postopka ni bila kršena pravica do obrambe (29. člen Ustave RS), kot to zatrjuje pritožba. Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo, kot je drugo sodišče pojasnilo že v sklepu z dne 25. 10. 2022, opr. št. I Kp 35134/2022, bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obtoženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze nujnih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
Stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka, kamor spada tudi nagrada in stroški izvedencev, pa krijeta po enakih delih.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ponovitvena nevarnost - preizkus pogojev za pripor - nujnost in sorazmernost ukrepa - obrazložitev sklepa
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
pripravljalni postopek - starejši mladoletnik - dokazni predlog tožilstva
Kot pravilno opozarja sodnica za mladoletnike pa obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev predlaganih dokazov
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - odločanje sodišča prve stopnje - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - premoženjsko stanje stranke - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksah - sklep o taksni obveznosti - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pravica do pritožbe zoper sklep - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Tak je bil namen zakonodajalca. Iz zakonodajnega gradiva k 15. členu ZST-1 namreč izhaja, da mora biti pridobitev premoženja dejanska in ne zgolj formalna, ker je smiselno, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Naknadna obveznost plačila sodne takse je sprejemljiva le ob predpostavki, da se je strankino premoženjsko stanje dejansko spremenilo in ji tudi dejansko omogoča plačilo takse. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila (ta podatek je sodišče prve stopnje od tožnika že pridobilo), zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
V skladu s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 lahko domače sodišče, v celoti ali delno zavrne predlog za priznanje in izvršitev, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici.
ZP-1 člen 6.a. ZNB člen 19.b, 19.b/5, 57, 57/1, 57/1-2.b.
karantena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni
Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.
ZP-1 člen 55, 57. ZPrCP člen 107, 107/2, 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-3. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Postopek preizkusa alkoholiziranosti se pred prekrškovnim organom, tako kot vsi drugi postopki pred prekrškovnim organom, vodi izključno na podlagi pravil upravnega postopka, v konkretnem primeru pa preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu še po določbah člena 107 ZPrCP. Kritični trenutek, ko pa preizkušanec v cestnem prometu, ko se postopek vodi po določbah ZPrCP postane še storilec prekrška, pa nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška, torej vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
ZPP člen 8, 14, 154, 154/1, 155, 337, 337/1. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodnina za nepremožensko škodo - poseg v čast in dobro ime - verbalni napad - žalitev - udarec v glavo - odškodnina za duševne bolečine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - dokazna ocena izpovedi prič - pritožbene novote
Minimaliziranje vsebine in pomena izrečenih žaljivih besed kot tudi njihovega tona s sklicevanjem na to, da gre za komunikacijo, ki je v okolju, iz katerega prihajata pravdni stranki, običajna, ne more biti uspešno. Nekritičnost nasilnega povzročitelja škode ne more biti merilo v sodnem postopku.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravila o prednosti na cesti
Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.
ZTuj-2 člen 145, 14572, 14572-2. ZP-1 člen 136, 136-5.
tujec - nezakonito bivanje - zaposlitev - praktično usposabljanje
Ob tem ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje poleg tega, da delavci niso nič vedeli o tem, da je s takim načinom prihoda in dela v Sloveniji kaj narobe, izhaja tudi, da je storilec imel sklenjeno pogodbo o kadrovskem štipendiranju z družbo A. d.o.o. in da je bil vpisan v izobraževalni program, pa tudi pritožbene trditve, da se je storilec, ki je pričel z delom 4 dni po vstopu v Slovenijo moral in mogel zavedati, da njegovo ravnanje predstavlja kršitev zakona in prekršek, niso utemeljene.
postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja
Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da niso podani vsebinski pogoji za izvedbo osebnega stečaja iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, ki določa, da je osebni stečaj smiseln takrat, ko je možen odpust obveznosti ali pa ima dolžnik toliko premoženja, da so upniki poplačani vsaj v delu svojih terjatev.
S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.
potrebni stroški - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica je z vlogo z dne 29. 8. 2022, ki jo je sodišče prejelo 30. 8. 2022, tožbeni zahtevek zgolj prilagodila tako, da je datum 23. 12. 2020 nadomestila z datumom 1. 1. 2021. Pritožba utemeljeno navaja, da ne gre za obrazloženo vlogo. Tožena stranka je tožnico na pravilen datum opozorila že v vlogi z dne 30. 6. 2022. Razen tega že sam materialni predpis določa od kdaj dalje se v takih primerih, kot je predmetni, lahko prizna nova pravica iz invalidskega zavarovanja.
duševno zdravje - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - duševna motnja - dokazna ocena
Prvo sodišče je sledilo argumentiranemu mnenju sodne izvedenke ter prepričljivo pojasnilo, na kakšen način udeleženec ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, poleg tega pa je ogrožal tudi življenje drugih in huje ogrožal tudi njihovo zdravje, kar vse je posledica njegove duševne motnje.
nadomestni zapor - sklep o popravi - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Ker je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljeno napako skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 popravilo, pritožba storilca njegovega pravnega položaja ne more več izboljšati, zato se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - pravnomočno končan kazenski postopek - odvzem zaseženih predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - pristojnost za odločanje - postopek s pravnimi sredstvi - presoja zakonitosti odločitve - pristojnost pravdnega sodišča - izročitev premičnine
Pravdno sodišče ni pristojno odločati o vrnitvi umetniške slike, zasežene po določbah ZKP, ker je usoda zaseženega predmeta vezana na usodo kazenskega postopka. Pravdno sodišče prav tako ni pristojno presojati pravilnosti odločitev kazenskega sodišča.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 15, 15/4, 18, 18/4, 30a, 30a/11.. ZSV člen 100, 100/1, 100/4.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
plačilo institucionalnega varstva - preživninski zavezanec - preveritev podatkov po uradni dolžnosti - plačilna sposobnost
Center za socialno delo je na podlagi 11. odstavka 30.a člena ZUPJS po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveril višino pravice in na novo odločil o oprostitvah plačil socialnih storitev. Ker je tekom postopka prejel anonimno prijavo, da ima tožnica dohodke v tujini, je pričel ugotavljati dejansko prejemanje vseh tožničinih dohodkov.
V bistveno višjem znesku na novo ugotovljeni dohodki so vplivali na višino tožničine oprostitve in na višino njenega prispevka k doplačilu institucionalnega varstva za upravičenca B. B., ker ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, da bi plačal storitev v celoti. Iz navedenih razlogov je Center za socialno delo pravilno presojal plačilno sposobnost upravičenčevih otrok kot zavezancev k plačilu skladno s 124. členom ZZZDR.