CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00062320
ZDSS-1 člen 63, 72, 75.. ZPIZ-2 člen 3.
pravica do starostne pokojnine - zavrženje tožbe - dokončna odločba zavoda kot procesna predpostavka za dopustnost vložitve tožbe
Pri zahtevi tožnice za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, ki bi jo tožnica lahko samostojno uveljavila v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožničina zahteva se nanaša na dejstvo, da zakon omogoča, da se poleg časa prebitega v obveznem zavarovanju, v zavarovalno dobo všteje tudi nekatera obdobja izven delovnega razmerja, ki jih zakon taksativno našteva. Kot pravilno izpostavlja toženec, bo lahko tožnica znižanje starosti zaradi skrbi za otroka uveljavljala v postopku, ki se bo začel na njeno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. v postopku dejanske upokojitve. Ob morebitnem nestrinjanju z odločbo toženca, bo imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva.
Priznan status vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991 na podlagi 6. odst. 2.a člena ZVV sam po sebi ne predstavlja relevantnega razloga za obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, čeprav je pritožnik kot pripadnik JLA po nalogu organov R Slovenije izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist R Slovenije. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem iz prvostopenjske sodbe, da v okoliščinah obravnavanega primera status vojnega veterana ni v nobeni povezavi z statusom časnika TO RS. Gre za dva različna statusa. Status vojnega veterana ne pogojuje odmere višje starostne pokojnine v nepravi obnovi postopka na način, kot neutemeljeno vztraja pritožnik.
udarec - škodni dogodek - telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - enotna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - sosedski spor - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - rehabilitacija - zamudna sodba - nedovoljen pritožbeni razlog - nedopustne pritožbene novote
Ni potrebno ločeno odmeriti odškodnino za primarni in sekundarni strah. Odmeri se enotna odškodnina.
Okoliščine, ki jih je navedel tožnik v tožbi, niso takšne intenzivnosti in trajanja, ki bi utemeljevalo prisojo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Čeprav je šlo za konflikt med pravdnima strankama ob opravljanju del na meji, to ne pomeni, da udarec toženca ne more pomeniti posega v osebnostne pravice tožnika in da gre za tako neznaten poseg, ki ne upravičuje prisoje odškodnine.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - dokazovanje neresničnosti datuma, ki je zapisan v vročilnici - vročilnica kot javna listina - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. S prepričljivejšim dokazom je tako mogoče dokazati tudi, da vročitev ni bila opravljena. Povratnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Pritožbeno sodišče je verjelo iskreni in prepričljivi izpovedbi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je povedal, da ni prejel niti obvestila o prispelem pismu niti tožbe. Zakoniti zastopnik tožene stranke je pojasnil, da bi tožbo z veseljem sprejel in se v postopku branil ter da se je takoj, ko je s strani tožeče stranke dobil račun in predlog za poravnavo, odločil, da se bo pravdal in s tem stališčem seznanil svojega pooblaščenca. Pritožbeno sodišče mu verjame, saj njegovo izpovedbo potrjujeta dopisa pooblaščenca tožene stranke tožeči stranki iz faze predpravdnega postopka (prilogi A29 in B7), s katerima je tožena stranka po pooblaščencu obrazloženo nasprotovala zahtevku tožeče stranke in tožeči stranki predložila zahtevano dokumentacijo. Zakoniti zastopnik tožene stranke je zaslišan potrdil tudi pritožbeno navedbo, da tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem pismu vedno dvigne pisanje v roku 15 dni in se ne poslužuje tega, da bi do vročitve prišlo na podlagi fikcije. Da se tožena stranka ne poslužuje vročanja na podlagi fikcije, pa potrjuje tudi vročilnica z dne 21. 3. 2022 o vročitvi zamudne sodbe toženi stranki, iz katere je razvidno, da je tožena stranka osebno prevzela zamudno sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065947
KZ-1 člen 45.a, 49, 58, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje krivde - kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - pozitivna prognoza - teža kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Pozitivna prognoza pri storilcu zato ne more biti ključni razlog za izrek sankcije opominjevalne narave, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati težo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. V zvezi s tem pa pritožnica utemeljeno opozarja na obdolženčevo grobo kršitev cestnoprometnih predpisov, zlati vožnjo pod vplivom alkohola, ki je po statističnih podatkih eden od najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče. Povsem utemeljena pa je tudi njena primerjava s postopkom o prekršku, kjer bi obdolženec bil deležen strožje sankcije kot sedaj v predmetnem, kazenskem postopku.
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar tožena stranka z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogla tega dokaznega bremena.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-3, 38, 38/1-1, 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/4, 49, 49/5, 49/7. ZPP člen 249.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada za čas potovanja - potni stroški - nagrada za ogled - brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov iz proračuna
Tožnici je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku, zato se plačilo izvedenki izplača iz proračunskih sredstev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 127, 129.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1.. ZUP člen 42, 129, 129/1.
nujno zdravljenje - povračilo stroškov - zdravila - dedovanje premoženjske pravice
Tožnica ne uveljavlja zase pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč uveljavlja povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca v tujini. Kot dedinja po pokojnem zavarovancu uveljavlja izvedeno premoženjsko pravico iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki je v trenutku smrti pokojnega prešla nanjo.
Tožnica uveljavlja pravno korist, ki jo ima kot dedinja po pokojnem zavarovancu, ki je bil v času nujnega zdravljenja upravičen do določenih pravic skladno z veljavnimi predpisi. Omenjeno pa je predmet vsebinske obravnave zadeve, ki pa jo tožena stranka ni opravila.
Obtoženca imata skladno s pritožbeno zatrjevanim pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma do sojenja v razumnem roku. Če jima tega ni mogoče zagotoviti, se mora pripor odpraviti.
Obtoženca namreč ne smeta biti omejena v svoji pravici do osebne svobode zgolj zato, ker sodišče ne more, pa čeprav iz objektivnih razlogov, končati kazenskega postopka.
plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pravica do denarne socialne pomoči - pravica do varstvenega dodatka - sprememba sodbe
Zaradi ustavno skladne razlage posameznih predpisov in enakopravnega obravnavanja upravičencev in enakih ali podobnih pravnih situacij, se za osebo, ki je poleg pravice do denarne socialne pomoči upravičena še do varstvenega dodatka, predpostavlja, da razpolaga s sredstvi, s katerimi si lahko sama plača dodatno zdravstveno zavarovanje.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zdravljenja - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - zdravljenje v tujini
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zdravljenje v tujini.
ZIZ člen 11, 11/1, 175, 189, 189/3, 191, 191/3, 192, 192/1, 192/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do izjave - vročanje pisanj - vpogled v spis - plačilo kupnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - varstvo kupca nepremičnine - najemna razmerja - sestava sodišča
Res prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan.
Sodišče dolžniku ni vročilo svojih pisanj in pisanj drugega najugodnejšega ponudnika med postopanjem po tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko se torej po tem, ko najugodnejši ponudnik ne plača kupnine, na upnikov predlog k položitvi kupnine pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika. ZIZ vročanja teh pisanj dolžniku niti ne predpisuje, poleg tega pa se dolžnikov položaj v takih primerih sam po sebi v ničemer ne spreminja – dolžnikova nepremičnina je še vedno prodana z namenom poplačila njegove obveznosti, spremeni se le kupec, ki se mu nepremičnina domakne in nato izroči. Na dolžniku je zato breme, da pojasni in konkretizira, kako je nevročitev teh pisanj vplivala na njegov položaj in možnost uveljavljanja njegovih pravic v smislu, da mora ob uveljavljanju take kršitve opredeljeno povedati, kaj bi uveljavljal v morebitni izjasnitvi do pisanj sodišča in naslednjega najugodnejšega ponudnika in predvsem, ali in kako bi njegove navedbe vplivale na izpodbijano odločitev. V pritožbi dolžnik v to smer ne podaja popolnoma nobenih navedb in pojasnil, dodati pa je še, da se je z vsemi pisanji sodišča in novega kupca nenazadnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi seznanil, saj je vpogledal v spis.
Dejstvo pravočasnega plačila kupnine sodišče po uradni dolžnosti preveri pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izid te preverbe tudi zapiše v obrazložitvi sklepa o izročitvi.
Pri določitvi roka za izpraznitev in izročitev nepremičnine je treba upoštevati položaj obeh strank, torej upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, in tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine. Še posebej pa mora sodišče upoštevati položaj kupca, ki na nepremičnini pridobi lastninsko pravico, in tudi vse druge konkretne okoliščine primera.
Dolžnik glede svoje obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine in glede primernosti za to določenega roka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v nepremičnini posluje najemnik, ki jo uporablja v turistične namene in ima objekt zapolnjen do konca leta 2022. Njegova obveznost je namreč v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
Tožbeni zahtevek se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061275
SPZ člen 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o začasni odredbi - spor zaradi motenja posesti - motilno dejanje - posestno varstvo
Ko gre za zavarovanje z začasno odredbo je bistveno, da je predlog utemeljen glede na zatrjevano stanje v času do vložitve predloga. Če kasneje nastopijo okoliščine, ki bi dopuščale zavarovanje z začasno odredbo, je to lahko predmet novega predloga za zavarovanje, nikakor pa takšnih okoliščin ni mogoče upoštevati v istem postopku. Okvir za ugotavljanje dejanskega stanja namreč s svojimi dejanskimi trditvami postavi upnik v predlogu za zavarovanje.
Brez ustrezne pravne podlage (nikoli) ni dovoljeno posegati v posest drugega, pa vendarle je posestno varstvo (in s tem tudi verjetnost terjatve posestnika zoper tretjo osebo) utemeljeno le v primeru konkretno zatrjevanega motenja, ko je torej jasno za kakšno motilno dejanje gre, kdaj je bilo storjeno (pri tem mora biti storjeno pred vložitvijo ustreznega zahtevka ali predloga) in da je motilno dejanje storil ta, zoper katerega se uperi zahtevek oz. predlog. Zgolj navedba, da je nekdo storil motilno dejanje, za verjetno izkazanost terjatve zoper točno določeno osebo (dolžnico) ne zadošča.
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1, 70, 70/2. ZPP člen 247, 247/1, 247/3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - predlog za izločitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca
Pritožnik se sicer zavzema za ponovitev postopka z drugim izvedencem, a razlogov v izpodbijanem sklepu, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za izločitev izvedenca, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotavlja, da so ti razlogi pravilni.
ZPP člen 2, 185, 185/1, 185/2, 214, 226, 337, 337/1. ZDR-1 člen 108, 108/1. ZEPDSV člen 18.
sprememba tožbe - načelo smotrnosti - nadure - evidenca o izrabi delovnega časa - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina - listina v tujem jeziku - nedopustne pritožbene novote
Dopustitev spremembe tožbe s povečanjem obstoječega zahtevka glede plačila nadur in razlike v plači ter z uveljavljanjem podrednega zahtevka v obravnavanem primeru ni bistveno zavlekla dokaznega postopka, saj odločitev o spremenjeni tožbi temelji na izvedbi dokazov, ki so bili potrebni tudi za odločitev o zahtevkih, postavljenih že v tožbi.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnici uspelo dokazati, da je dejansko na mesec opravila 56 nadur. Toženka bi lahko svoje nasprotne trditve, tj. da tožnica ni opravila nadur, dokazala s predložitvijo evidence o izrabi delovnega časa, ki jo je bila kot delodajalec v skladu z določbo 18. člena ZEPDSV za tožnico dolžna voditi, vendar tega ni storila. Dejstvo, da te evidence ni predložila, pa sicer ne pomeni prevalitve dokaznega bremena na toženko, kot to smiselno uveljavlja pritožba.
pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravni interes - javna površina
Mnenje izvedenke in ugotovljeno stanje stvari v preteklosti (in še danes) je sodišču nudilo dovolj zanesljivo podlago za sklepanje, da sporne parcele ob preoblikovanju pravice uporabe v lastninsko pravico niso bile v javni rabi. Za uveljavljanje morebitnih upravičenj lastnikov drugih stavb v soseski pritožnica nima pravnega interesa.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - novote v pritožbi - dopustne pritožbene novote - uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi - laična stranka
Čeprav pritožnika v pritožbenem postopku navajata nova dejstva, so ta v zapuščinskem postopku izjemoma dopustna, ker se nanašajo na dedno pravna vprašanja in ker gre za laični stranki, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje nista bili opozorjeni, da v pritožbenem postopku ne bosta mogli več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen - višina določene kazni
Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na drugo kazensko zadevo, v kateri je bil obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična.
DZ člen 166, 167, 168.. ZNP-1 člen 10, 10/2, 10/2-5, 11, 11/4, 100.. ZPP člen 29.
odvzem mladoletnega otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - namestitev otroka v zavod - stiki med otrokom in staršema - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o odvzemu otrok. Pritožbene trditve, ki nasprotujejo odvzemu mladoletnega A. A. so zato brezpredmetne in v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo z izpodbijanim sklepom.