ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062002
ZKP člen 94, 118, 120, 120/1, 127, 127/1.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - pravila o vročanju
V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi.
OZ člen 131, 149., 150., 171.. ZVZD-1 člen 5, 6, 10, 11, 12.. ZDR-1 člen 179.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - varstvo in zdravje pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je zato treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varstva pri delu v skladu ZVZD-1 zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca (10. in 11. člen ZVZD-1). Šele v primeru, da delodajalcu iz tega naslova ni mogoče očitati nobene kršitve, je tako mogoče izključno odgovornost za nastalo škodo očitati delavcu, ki dela ni opravljal s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje oziroma življenje in zdravje drugih oseb (12. člen ZVZD-1).
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih - dejanje ni kaznivo dejanje - ni dokazov - obstoj utemeljenega suma - enoten postopek - združitev postopka
Sodišče prve stopnje je kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo hkrati tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, kar pa ni mogoče. Če se namreč ugotovi, da v izreku obtožnice opisano dejanje ni kaznivo dejanje, ocena, ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, povsem odpade.
ZP-1 člen 20a, 20a/2, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 192č, 192č/5, 192č/5-1. ZDavP-2 člen 125, 126, 143, 143/2, 156.
zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba - začetek izvrševanja - sklep o davčni izvršbi - postopek za odreditev nadomestnega zapora - razveljavitev sklepa o nadomestnem zaporu in ustavitev postopka
Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1.
Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.
voznik tovornega vozila - razlika v plači - odtegljaji od plače - dnevnice za službene poti - nezadostna trditvena podlaga
Iz postopka ne izhaja, da bi tožnik prejemal za delo v tujini dnevnice v drugačnem znesku kot 44,00 EUR. Toženka tega ni zatrjevala, prav tako pa tudi ni navajala, v katere države je tožnik potoval, čeprav jo je na to tožnik tekom postopka opozoril.
ZCestn člen 50, 50/5, 50/5-5.. ZP-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
prekršek - ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - odgovornost za prekršek
Iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Iz opisa namreč ni jasno, s katerim konkretnim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek. Kršitelju se očita, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, kljub temu da je bila za vozilo registrskih oznak [...] registrirana DarsGo naprava št. [...]. Pri tem pa ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Samo dejstvo, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, pri čemer so razlogi za to lahko številni in ne izvirajo nujno iz sfere kršitelja, ampak so lahko na strani DARS-a, za sklepčnost opisa očitanega prekrška ne zadošča. S takšnim opisom bi bila namreč uvedena objektivna odgovornost kršitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00066394
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-6.
regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic - dokazno breme
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev tožeče stranke, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, da bi toženec lahko zmanjšal tveganje za nastanek nezgode, če bi mu na zadnjem delu prikolice gorele pozicijske luči, saj bi tako omogočil voznikom, da bi traktorsko prikolico zaznali na večji razdalji, pa tudi, da bi to tveganje lahko zmanjšal tudi, če bi imel na zadnjem delu prikolice nameščen enakostranični trikotnik s prisekanimi vogali, katerega notranja površina je rdeče fluorescentne barve, zunanji pasovi pa so rdeče barve in odsevni, širina in višina pa znašata 365 mm, ki se uporablja za označevanje počasnih vozil, saj so takšni trikotniki dobro odsevni in jih je mogoče zaznati ponoči že z večje razdalje. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah in zaključkih sodišča prve stopnje pa je pravilen tudi materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da sta, poleg vožnje s prižganim žarometom za osvetljevanje okolice, tudi okoliščini, ki predstavljata tehnično hibo toženčevega vozila, bistveno prispevali k nastanku nezgode oziroma drugače povedano, da je tudi tehnična neizpravnost toženčevega vozila v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom nezgode in posledično škode, ki jo je v njej utrpel motorist A. A.
Sodišče sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo materialno pravo t.j. določilo 1. odstavka 6. člena OZ, ko je zaključilo, da bi moral toženec, da bi zadostil potrebni skrbnosti voznika traktorja, pred vsako vožnjo po prometni cesti preveriti, ali pozicijske luči na prikolici delujejo, sploh z ozirom na dejstvo, da prikolica ni bilo njegova, da bi moral v konkretnih okoliščinah tega primera, ko se je po priklopu prikolice na traktor toženec pripeljal na zbrano mesto na polju zaradi spravila koruze in se po koncu nalaganja, ki je po pritožbenih navedbah trajalo cca 10 - 15 minut, odpeljal s polja, to storiti ne le v trenutku izposoje oziroma priklopa prikolice na traktor, temveč vsakokrat preden je zapeljal na prometno cesto, torej tudi v primeru, ko je končal z delom na polju ter zapeljal na regionalno cesto, kjer je nato prišlo do prometne nesreče.
pogodba o naročilu - izpolnitev pogodbe - povrnitev stroškov
Pravdni stranki sta skladno s pogodbeno avtonomijo lahko sklenili pogodbo o naročilu za opravo nadzora in koordinacije nad objektom. Te pogodbe ne gre enačiti s Pogodbo o naročilu opravljanja storitve nadzora nad gradnjo, pri kateri morata stranki v pogodbi ugotoviti, da nadzornik izpolnjuje zakonske predpostavke za nadzornika po določilih Gradbenega zakona. Nadzorni organ je v obravnavanem primeru bil določen v 13. členu Gradbene pogodbe (A. A. dipl. inž. gradb). Zmotno je zato pritožnikovo stališče, da tožnik na podlagi ničnega dogovora o izvajanju funkcije nadzora gradnje ne more zahtevati nobenega plačila, saj za kaj takšnega ni potrebne pravne podlage. Pravno podlago predstavlja ustno sklenjena pogodba o naročilu in določbe OZ.
uradni zaznamek o izjavi osumljenca - verodostojnost obdolženčevega zagovora - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev
Gole ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jo sme uporabiti za presojo verodostojnosti zagovora obdolženca, pa ni moč razlagati v smislu, da je sodišče prve stopnje s tem izpodbijano sodbo oprlo na uradni zaznamek o izjavi osumljenca, oziroma da je na podlagi uradnega zaznamka ugotovilo pravno relevantno dejstvo.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - zakonski znaki prekrška - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav se sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to sodišča prve stopnje ne odreši njegove dolžnosti, da svojo odločitev o sprejemu priznanja odgovornosti ustrezno pojasni.
Storilec ni priznal vseh očitanih zakonskih znakov prekrškov in odgovornosti, zaradi česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 118. člena in 68. člen ZP-1 ter je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe, saj po objektivnih in subjektivnih kriterijih ni jasnega in popolnega priznanja prekrškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062148
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zmanjšana zmožnost za delo - izvedenec medicinske stroke - kršitev kazenskega zakona - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je zaradi ravnanja obdolženca prišlo do (začasne) prizadetosti oškodovankine zunanjosti, saj je že kirurg v statusu, ki ga je povzel izvedenec medicinske stroke ob svojem zaslišanju, opisal, da je desni uhelj v rahli oteklini in rdečini, kar pomeni, da je rahlo otečen in pordel. Vidna je bila tudi ekskoriacija na področju desnega uhana, kateri je iztrgan, pri čemer je bila prisotna parpatolna bolečnost desne senčnične kosti.
Škoda, ki je tožniku nastala zaradi neizrabe letnega dopusta, ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Samostojno naknadno ravnanje zavarovanca tožene stranke (neizpolnitev obveznosti zagotovitve izrabe dopusta) je ptretrgalo vzročno zvezo s škodnim dogodkom.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064592
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - protipravnost - vzročna zveza - poklicna bolezen - okvara sluha - zaključeno zdravljenje - mejni prag zadostne verjetnosti - zastaranje - pritožbena obravnava
Četudi je sodišče ugotovilo, da se toženec ukvarja z nevarno dejavnostjo, to še ne pomeni, da je zaradi tega podana njegova (avtomatična) objektivna odškodninska odgovornost. Po 150. členu OZ za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, pri čemer se v skladu s 149. členom OZ za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Določena je torej (izpodbojna) zakonita domneva, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo, vendar je tudi v tem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
ZIZ člen 46, 46/1, 268, 273, 273/1, 273/1-3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
vpis sprememb pri poslovnih deležih - sklep o začasni odredbi - zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi
Kot izhaja iz točke 1 te obrazložitve, je registrsko sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, izdanega v skladu s 3. točko prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanje (v nadaljevanju ZIZ), odredilo vpis obremenitve pri poslovnem deležu subjekta vpisa. Gre za realizacijo sklepa o izvršbi, saj ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklep o izvršbi (268. člen ZIZ). V skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSreg se namreč v primeru družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi. Gre za (izvršilno) dejanje, ki ga na podlagi prej citirane določbe ZIZ registrsko sodišče izvede po uradni dolžnosti takoj, ko prejme sklep o zavarovanju, pri čemer ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O vsebinski utemeljenosti predlaganega zavarovanja odloča sodišče v postopku, v katerem je bil sklep o začasni odredbi izdan. Glede na navedeno na obširne pritožbene navedbe obeh pritožnikov v zvezi z utemeljenostjo predlaganega zavarovanja sodišču druge stopnje ni bilo treba odgovarjati, saj za sprejem odločitve niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na pritožbene ugovore pa velja še omeniti, da za realizacijo izdane odločbe dejstvo (ne)pravnomočnosti sklepa o zavarovanju ni odločilno, saj se v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če ZIZ za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Iz ZIZ za področje zavarovanja terjatev z začasno odredbo ne vsebuje drugačnih določb.
ZPP člen 71, 124, 196, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/4.
ugotovitev ničnosti pogodbe - nujni in enotni sosporniki
Ob uveljavljanju ničnosti pogodbe mora tožnik hkrati tožiti vse pogodbene stranke pogodb, katerih ničnost uveljavlja, ker so vsi ti enotni in nujni sosporniki in če v tožbi vsi ti niso zajeti, ni tožena prava stranka.
Ker so v zadevi glede na zahtevek tožnikov na ničnost pogodb vsi toženci enotni sosporniki, se glede na določbo 196. člena ZPP na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, razteza tudi učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - neizpolnjen pogoj
Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni.