ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37a, 37a/5, 37a/8.. ZDR-1 člen 23, 85, 85/2, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1, 212, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. BBHZD člen 2, 10, 16, 16/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zaposlitev tujca - delovno dovoljenje - ničnost pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi - zagovor - bruto in neto znesek - pritožbena novota
Tožnik je v času zaposlitve pri toženki imel veljavno dovoljenje za delo, sklenjeno na podlagi BBHZD, ki se šteje kot soglasje k enotnemu dovoljenju. Upravna enota je na podlagi navedene tožnikove prošnje z dne 6. 4. 2020 odločila, da se postopek za izdajo enotnega dovoljenja tožniku (zaradi njegovega neodziva na dopolnitev vloge) ustavi. Sklep o ustavitvi postopka za izdajo tožnikovega enotnega dovoljenja je postal dokončen in pravnomočen 28. 12. 2020. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi določila osmega odstavka 37.a člena ZTuj-2 pravilno zaključilo, da je imel tožnik do pravnomočnosti tega sklepa, torej do 28. 12. 2020 pravico delati oziroma biti zaposlen v Sloveniji.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7. URS člen 35. DZ člen 7, 114, 122, 122/1, 122/2, 130, 130/1, 130/2.
podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti - dokazna ocena
Pravilno in prepričljivo se je sodišče prve stopnje opredelilo do zatrjevanega in po sodišču ugotovljenega tako preteklega nasilja8 kot do zatrjevanega in po sodišču ugotovljenega nasilja, segajočega v obdobje trajanja izrečenega ukrepa po čl. 19 ZPND (ki predstavlja kršitev ukrepov predhodne odločitve), o v bistvenem nespremenjenih razmerah od 9. 8. 2021 in nadaljnji potrebi po zagotavljanju varnosti predlagateljice ter o možnosti nadaljevanja izvrševanja nasilja v primeru nepodaljšanih ukrepov, vse s potrebno stopnjo dokaznega standarda verjetnosti, kot tudi o ustreznosti ukrepov.
URS člen 23, 35.. ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 178, 178/4.
predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - zavrnitev predloga - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - pravica do doma
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da si cenilec niti ni ogledal nepremičnine, ampak zgolj sledil navedbam in fotografijam dolžnikov, ne da bi opravil konkretno cenitev, ki bi vsebovala vse strokovne elemente ugotavljanja vrednosti in primerjavo s predhodno cenitvijo. Ker je zakonodajalec jasno določil dopustno dokazno sredstvo, fotografije in dokumentacija v zvezi z zavarovanjem ne morejo imeti dokaznega pomena brez ustreznega mnenja sodnega cenilca.
padec na javni površini - dotrajane stopnice - zavrnitev zahtevka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Rob stopnice, ki od preostale površine izstopa za 2 cm in se le rahlo maje (za 1-2 mm), po oceni pritožbenega sodišča predstavlja površino, ki po višinski razliki bistveno ne odstopa od preostale (ravne) pohodne površine, in ki bi jo normalno pazljiv pešec lahko opazil in prehodil brez težav, zlasti z ozirom na to, da je do padca prišlo na ravnini, še preden se je tožnik začel spuščati po stopnicah. Zato zavarovanec toženke s tem, ko te 2 cm globoke neravnine ni izravnal, ni opustil dolžnega ravnanja (ni ravnal protipravno).
Gotovo je, da v večini primerov ni bilo očividcev tatvin in gotovo je tudi, da zgolj naznanitev kaznivega dejanja s strani trgovcev oziroma pooblaščencev ter popisi odtujenih stvari, ne zadoščajo za utemeljen sum, da naj bi obdolžena B. B. storila obravnavana kazniva dejanja. Če pa se k tem dokazom ob bok postavijo še video posnetki nadzornih kamer, glede katerih ni moč govoriti, da so prima facie nezakoniti, pa o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenem sumu, ne more biti več dvoma.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - vezanost pravdnega sodišča na napotitveni sklep - oporočna sposobnost - slabo zdravstveno stanje - demenca - dokaz z izvedencem - celovita dokazna ocena - nepristranskost sodnika - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu
Pravdno sodišče je vezano na postavljeni tožbeni zahtevek in navedbe strank, ni pa vezano (in tudi stranke ne) na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, vsaj ne na način, kot to vidi pritožnik. Glede na izražen dvom toženca v zdravstveno dokumentacijo iz časa po zapustnikovi nastanitvi v domu starejših (in ob tem, ko je razpolagalo tudi z obsežno zdravstveno dokumentacijo iz predhodnega obdobja), pa se je sodišče prve stopnje v okviru trditev pravdnih strank skrbneje posvetilo analizi zapustnikovega stanja pred tem, kar ne predstavlja prekoračitve tožbenega zahtevka.
Višje sodišče ob vsem opisanem v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pri zapustniku že v letu 2016 podana demenca zmerne stopnje z izrazitim kognitivnim upadom, ki mu je v času zapisa oporoke onemogočala razumeti pomen in posledice izjave poslednje volje, saj je preprečevala razumevanje vzročno posledičnih povezav izjave poslednje volje in zavedanje njenih dolgoročnih posledic. Zapustnik ni mogel hraniti zadostne količine podatkov, da bi si lahko ustvaril realno predstavo o situaciji, v kateri se je znašel. Svojo voljo je zmogel izoblikovati le na podlagi preteklih spominov, intrapsihičnih impulzov ter zaradi morebitnih sugestij drugih. Zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi oporočne nesposobnosti zapustnika oporoka s 15. 7. 2018 ni veljavna, je torej pravilen.
ZIKS člen 24, 24/1, 24/1-2, 25, 25, 25/1. ZUP člen 251, 251/3.
nadomestni zapor - rok za vložitev prošnje - pravočasnost - odločilna dejstva
Glede na povzeto določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1 je prošnjo za odložitev izvrševanja nadomestnega zapora mogoče v določenih primerih vložiti tudi po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, med drugim tudi v primeru obstoja okoliščin po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1.
začasna odredba - veljavnost začasne odredbe - pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - prenehanje začasne odredbe - postopek zavarovanja - obstoj terjatve - izpisnica - prestop v drug klub
Veljavnost začasne odredbe je vezana na odločitev o tožbenem zahtevku, zato je treba začasno odredbo (z vsemi opravljenimi dejanji) razveljaviti, če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/3, 162/4.. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - bolniški stalež - prenos letnega dopusta - referenčno obdobje - kršitev prava EU - neposredni učinek direktive - Direktiva 2003/88/ES - razveljavitev sodbe
Tožena stranka je ravnala protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža 6. 1. 2018 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta za leto 2016. Tožena stranka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti s trditvijo, da je ravnala v skladu z zakonom, ki ga ni uskladila z določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava Unije na škodo delavca. Ravnanje tožene stranke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z nacionalno zakonodajo.
Zmotno sodišče prve stopnje razloguje, da 12-mesečno obdobje za prenos iz četrtega odstavka 162. člena ZDR- 1 ni v nasprotju s sodno prakso SEU in da zato tožnik ni upravičen do odškodnine zaradi nezmožnosti koriščenja letnega dopusta za leto 2016.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarni porok - solidarno poroštvo
Če se je porok zavezal kot solidarni porok, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je dolžnica porok postala le v primeru, če se kredit ne more plačevati, in da naj za terjatev ne bi odgovarjala, če se proda hiša.
Ker pravice, ki potrošniku pripadajo po ZVPot, ne posegajo v njegove pravice, ki jih ima po splošnih predpisih o obligacijskih razmerjih (1. člen ZVPot), lahko potrošnik poleg jamčevalnih zahtevkov po 38. členu ZVPot izbira tudi med jamčevalnimi zahtevki, ki jih OZ predvideva za podjemno oz. gradbeno pogodbo.
V skladu s stališči sodne prakse predstavlja (pri prodajni pogodbi) pravica kupca, da odstopi od pogodbe po 3. točki prvega odstavka 468. člena OZ, eno izmed upravičenj, ki spada med jamčevalne zahtevke, za uveljavitev katerega velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Ker pa odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, za njegovo uresničitev in učinkovanje ni potrebno sodno uveljavljanje. Zadošča, da izjavo naslovnik prejme do izteka prekluzivnega roka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz naslova stvarnih napak iz 480. člena OZ. Za kondikcijske zahtevke, ki nastanejo kot posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak, veljajo splošna pravila o prenehanju pogodb in zastaranju terjatev. Po stališču pritožbenega sodišča je navedena sodna praksa je uporabljiva tudi za odstop od gradbene pogodbe v okviru jamčevalnih zahtevkov.
ZNP-1 člen 22, 22/2, 22/5, 42. ZPP člen 363, 363/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnih nepremičnin - udeleženci nepravdnega postopka - nasprotni udeleženci - prenos solastniškega deleža - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - dopustitev - pogoji za dopustitev udeležbe - pravni interes za udeležbo v postopku - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, po petem odstavku 22. člena ZNP-1 ni posebne pritožbe. Predlagatelj bo zato sklep lahko izpodbijal šele v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tega ne more spremeniti dejstvo, da je izpodbijani sklep opremljen z napačnim pravnim poukom. Sodišče namreč na ta način ne more ustanoviti pravice do pravnega sredstva, ki je stranki oziroma udeležencu postopka zakon ne daje.
zamudna sodba - poziv na odgovor na tožbo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da je pričel rok za odgovor na tožbo teči 30. 5. 2022, ko je sodišče toženi stranki vročilo vlogo tožnice z dne 23. 5. 2022 (z nazivom dopolnitev tožbe). V tej vlogi je tožnica posredovala sodišču le odgovor ZZZS v zvezi s poizvedbami, ki jih je opravila pri ZZZS. Rok za odgovor na tožbo je pričel teči z dnem, ko je bila toženi stranki vročena tožba z dopolnitvami, to pa je 10. 5. 2022.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reparacija - datum sodne razveze - višina denarnega povračila - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Zaposlitev za krajši delovni čas ni okoliščina, ki bi bila relevantna pri določitvi datuma sodne razveze, zato bi bilo pogodbo o zaposlitvi tožnice neutemeljeno razvezati pred datumom izpodbijane sodbe. V skladu s sodno prakso namreč kratkotrajne vmesne zaposlitve za določen čas in ne za polni delovni čas ne utemeljujejo razveze pogodbe o zaposlitvi z datumom takšne zaposlitve.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo povračilo v višini ene plače, kar je glede na zakonske kriterije tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezno. Povračilo v takšni višini je utemeljeno zlasti glede na zelo kratek čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki (slaba dva meseca) in glede na dejstvo, da je tožnica kljub nizki izobrazbi (končani osnovni šoli) dobila zaposlitev, pa čeprav ne za poln delovni čas.
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. URS člen 34, 35. ZPP člen 7, 7/1, 8, 14, 155, 155/1, 212, 214, 214/2, 236a, 236a/1, 236a/6, 254, 254/2, 286, 286/1, 286/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do zasebnosti - telesne poškodbe - obseg škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - tek zakonskih zamudnih obresti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - vezanost sodišča na procesno gradivo strank - trditveno in dokazno breme - prekluzija navajanja novih dejstev - pisna izjava priče - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nova dejstva in dokazi - soprispevek oškodovanca - neprerekana dejstva - potrebni stroški - materialni stroški
Tožnica s predmetno tožbo od toženca kot nekdanjega zunajzakonskega partnerja terja plačilo nepremoženjske škode iz naslova njej dne 28. 1. 2018 povzročenih telesnih poškodb ter iz naslova posega v tožničino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) ter zasebnosti (35. člen URS) tega dne ter tudi kasneje.
Tako so utemeljena pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje ob uporabi 7. člena ZDKG nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Slednji opredeljuje pogoje, ki morajo biti podani, da lahko določen dedič, ki je po zakonu poklican k dedovanju prevzame zaščiteno kmetijo, pri čemer je v primeru, če je po splošnih predpisih poklicanih k dedovanju več oseb, ki se priglasijo za prevzemnika zaščitene kmetije, osnovni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije ugotovljen namen dediča, da bo obdeloval kmetijska zemljišča v sklopu kmetije. Tako se za ugotavljanje prevzemnika zaščitene kmetije uporabljajo prednostni oziroma izločitveni kriteriji, predpisani v 7. členu ZDKG. Nadalje je morebitno konkurenco med izločitvenimi razlogi treba reševati v skladu s temeljnimi izhodišči zakona, opredeljenimi v 1. členu ZDKG, med njimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije in se pri tem izločitvenih razlogov ne sme obravnavati ločeno od celotnega duha zakona.
ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.. ZPP člen 2, 2/1.. Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (2021) člen 10.. OZ člen 378.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi - plačilni dan - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe
Tožnik naj bi bil na novo delovno mesto premeščen iz razloga po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej ker je predstojnik ocenil, da je na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Slednjega pa toženka po presoji sodišča ni dokazala.
Ker je tožnik zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska, je sodišče ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ko mu je zamudne obresti prisodilo od bruto zneska.
pritožba - tek pritožbenega roka - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje
Pritožbeno stališče, da bi pritožbeni rok začel upravičencu znova teči z vsakokratno vročitvijo prepisa iste sodne odločbe, je procesno napačno, saj bi na tak način lahko prišlo do nedovoljenega podaljševanja zakonsko predpisanega nepodaljšljivega procesnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063050
ZIZ člen 15, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 34, 34/2, 169, 169/5. ZPP člen 7, 72, 212, 325, 337, 337/1. OZ člen 62.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - bodoče negotovo dejstvo - dokazovanje zapadlosti terjatve - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku - predlog za omejitev izvršbe - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Če zapadlost terjatve ni jasno razvidna iz zapisnika sodne poravnave, jo mora upnik dokazati z javno listino, po zakonu overjeno zasebno listino ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Dolžnik je v ugovoru (in sedaj tudi v pritožbi) utemeljeno uveljavljal, da upnik predlogu za izvršbo nobene od naštetih listin v dokaz predčasne zapadlosti celotne ostale terjatve že v aprilu 2017 ni priložil. Iz spisa izhaja, da navedenega prav tako ni storil niti v odgovoru na ugovor.
Res je sicer, da je bil dolžnik po sodni poravnavi zadnji obrok dolžan plačati najkasneje do 20. 12. 2017. Drži torej, da je ob vložitvi izvršilnega predloga, dne 26. 8. 2022, celotna terjatev, torej tudi zadnji obrok, ki je po sodni poravnavi zapadel 20. 12. 2017, že zapadla v plačilo. Vendar pa to v ničemer ne spremeni dejstva, da je sodišče prve stopnje kot datum zapadlosti celotne preostale terjatve štelo 10. 4. 2017 in posledično v svojem obračunu terjatve na dan 26. 8. 2022 kot začetek teka zakonskih zamudnih obresti od celotne ostale še neplačane glavnice 22.650,00 EUR upoštevalo datum 11. 4. 2017, to je prvi naslednji dan po tem, ko naj bi zapadla v plačilo celotna ostala še neplačana glavnica. Ugotovitev dneva zamude s plačilom celotne še dolgovane glavnice je torej sodišče prve stopnje vezalo na datum predčasne zapadlosti zaradi nepravočasnega plačila celotnega prvega obroka, čeprav upnik takšne predčasne zapadlosti celotne ostale terjatve ni dokazal na zahtevani način iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ.
Pritožba je utemeljena tudi, kolikor se nanaša na odločitev o predlogu za omejitev izvršbe le na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme o tem, da je predlagana omejitev izvršbe utemeljena, na dolžniku. Prav tako se višje sodišče strinja, da dolžnik v obravnavni zadevi v samem predlogu za omejitev temu bremenu ni zadostil. Ni namreč dokazal, da bi bil upnik v enem letu od izdaje sklepa o predlogu lahko poplačan že zgolj z navedenim izvršilnim sredstvom, kar bi bil pogoj za ugoditev predlogu. Le to je namreč pravno relevantno za odločitev o predlogu za omejitev izvršbe na denarna sredstva in ne tudi okoliščina, ali več dovoljenih izvršilnih sredstev povzroča zmedo pri izvrševalcih, kot zmotno meni dolžnik.
Delodajalec bi denarna sredstva, ki so sedaj pri njem zadržana zaradi dovoljene izvršbe na plačo, če izvršba s tem izvršilnim sredstvom ne bi bila dovoljena, prenakazal na dolžnikov transakcijski račun. To pa pomeni, da bi se na dobroimetje iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja, s strani delodajalca nakazanega na dolžnikov transakcijski račun, lahko poseglo v okviru v obravnavni zadevi prav tako dovoljene izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na katero je dolžnik predlagal, da se izvršba omeji.