status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v taborišču
Otroku, ki je bil rojen staršem v zavezniškem taborišču po kapitulaciji Italije, ne pripada status žrtve vojnega nasilja, ker je nasilje okupatorja in izpostavljenost staršev nasilnim dejanjem okupatorja, ki je relevantna okoliščina za priznanje tega statusa, prenehalo. Dejstvo težkih razmer in nemožnost takojšnje vrnitve v domovino nista okoliščini, ki bi jih lahko po ZZVN upoštevali pri odločanju o priznanju zahtevanega statusa.
Razlogi, ki jih je tožnik neuspešno uveljavljal že v postopku za priznanje azila, ob dejstvu, da se razmere v BiH umirjajo, ne morejo biti relevantni za priznanje posebne oblike zaščite v Republiki Sloveniji.
ZUS člen 44, 44/1-2, 72, 72/2, 72/4. ZUP (1986) člen 252, 256.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - odločanje na seji
Zaradi spornosti vročitve odločbe o izdanem lokacijskem dovoljenju sodišče prve stopnje, glede na v tožbi ponujene dokaze, ni imelo pravne podlage za odločanje na seji, temveč bi moralo izvesti pripravljalni postopek (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUP) ali pa opraviti glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ter 2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj
Ker tožnik nima ustreznega dovoljenja za opravljeni poseg v prostor, iz odločbe pa jasno izhaja, da ga je dolžan odstraniti, je izrečeni inšpekcijski ukrep zakonit.
Posebna oblika zaščite tožniku ne more biti priznana, če tožnik, poleg razlogov, ki jih je neuspešno uveljavljal že v azilnem postopku, ne navaja drugih razlogov, glede navajanih razlogov pa je bilo že v azilnem postopku in v sedanjem postopku za priznanje posebne oblike zaščite, ugotovljeno, da zaradi tega ne more biti ogrožen v izvorni državi.
Razmere so, po poročilih, na Kosovu že toliko urejene, da tožnik kot pripadnik večinskega naroda in vere ne more biti ogrožen že samo zaradi tega, ker naj bi bil njegov oče domnevno v letu 1998 obtožen simpatizerstva s srbskim režimom, ker je bil kot varnostnik zaposlen v državnem podjetju.
Pravilna je presoja, da le naročilo lokacijske dokumentacije, ko gre za inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN, ne more predstavljati dejstev, ki bi pripeljalo do drugačne odločitve, tudi če bi bila znana v prejšnjem postopku. Tako utemeljen predlog za obnovo je bil zato z uporabo določbe 3. odstavka 256. člena ZUP/86 pravilno zavrnjen.
Ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-32/02 (Ur.l. RS, št. 74/2003) razveljavilo določbo 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah, ni več pravne podlage za ustavitev pritožbenega postopka.
ZUS člen 36, 36-4, 44, 60. ZUP (1986) člen 240, 240/1.
ukrep tržnega inšpektorja - upravni spor - postopek s tožbo - dostava upravnih spisov
Če je sodišče prve stopnje v skladu s 36. členom ZUS pozvalo toženo stranko, da v določenem roku dostavi upravne spise, le-ti pa niso vsebovali vseh listin in iz njih niso bila razvidna vsa dejstva ter okoliščine, ki so pomembni za presojo tožbenih navedb o pravilnosti postopka in o pravilnosti ter zakonitosti odločbe tožene stranke, ni bila kršena določba 44. člena ZUS.
V času odločanja v upravnem postopku ni bilo zakonske podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja vojnemu ujetniku - vojaku bivše jugoslovanske armade. Šele kasnejša novela ZZVN-G (Ur.l. RS, št. 110/2002 z dne 18.12.2002) je uzakonila možnost, da tudi te osebe pridobijo status žrtve vojnega nasilja.
Začasno uvoženo blago je dano v prost promet, če v določenem roku ni vrnjeno v tujino niti zanj ni bila zahtevana druga carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Določbo 1. odstavka 424. člena ZKP si je treba razlagati tako, da mora vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve tudi utemeljiti. Zgolj posplošeno zatrjevanje brez navedbe okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali je zatrjevana kršitev sploh podana, ne zadošča.
pripor - nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Glede na vsebino ustavne odločbe opr. št. U-I-272/98 z dne 8.5.2003, s katero so bile razveljavljene določbe 1., 2. in 3. odstavka 49. člena ZPol (Uradni list št. 49/98, 66/98 - popravek in 93/01) in določbe 96. do 107. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 51/2000) ter odločeno, da razveljavitev začne učinkovati po enem letu od objave odločbe v Uradnem listu, ni mogoče utemeljevati stališča, da so vsi dokazi, pridobljeni na podlagi navedenih določb ZPol nedovoljeni in da zato nanje sodišče ne sme opreti svoje odločbe.
Če Vrhovno sodišče ugotovi, da gre za nedovoljen dokaz, lahko poseže v izpodbijano pravnomočno odločbo o priporu takrat, ko gre za prima facie nedovoljen dokaz, kar pa mora biti razvidno iz vseh pri presoji tega vprašanja relevantnih procesnih okoliščin.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pritožba zoper sklep - obseg preizkusa pritožbenih trditev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev določbe 1. odstavka 395. člena ZKP ni podana, če se sodišče v drugostopenjski odločbi ne izjavi o dejstvih, ki za presojo zadeve sploh niso relevantna. Taka je tudi vložnikova trditev, da se sodišče druge stopnje ni izjavilo o njegovi trditvi, da je odločanje zunajobravnavnega senata o podaljšanju pripora pomenilo le formalni avtomatizem, saj je del sklepa prvostopenjskega sodišča dobesedni prepis dela obrazložitve predhodnega sklepa. Ni namreč pomembno, ali je sklep o podaljšanju pripora vsebinsko identičen prejšnjemu, pač pa, ali so v njem ugotovljene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče odločilo, tako da njih presoja utemeljuje sprejeto odločitev.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi z dne 22.10.1998, opr. št. U-I-247/96, pozvalo zakonodajalca, da rok iz 559. člena ZKP čimprej podaljša, česar ta še ni storil. Glede na to in glede na vsebino navedene ustavne odločbe tudi ni mogoče sklepati, ali bi bilo podaljšanje roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti sprejeto le za primere obsodb po ZKND ali tudi za vse ostale obsodbe, torej tudi takšne kot v obsojenčevem primeru. V tem položaju je sodišče upoštevalo veljavno določbo 559. člena ZKP in postopalo v skladu z določbo 2. odstavka 422. člena ZKP.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - domneva nedolžnosti - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče
Če sodišče pri podaljšanju pripora upošteva okoliščino, da je obdolženec še v drugih kazenskih postopkih, ki niso pravnomočno končani, to ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi
Ker začne razveljavitev 1., 2. in 3. odstavka 49. člena Zakona o policiji učinkovati šele po enem letu od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 23.5.2004, je pravilno stališče, da zato rezultatom odkrivanja, pridobljenih na podlagi 49. člena Zakona o policiji, ni mogoče odrekati dokaznega pomena.